Category: Izleti

Izleti, potovanja….

  • Sankanje: Ljubelj

    Lep nedeljski dan je treba izkoristit na snegu. Prvi dnevi snega so vedno najlepši.

    Že dovolj zgodaj sem šel iz Ljubljane, ker nisem bil na sankanju že celo letoin sem šel na Ljubelj.  Prispel sem na mejni prehod Ljubelj že pred deseto. In takoj pot pod noge.
    Razlika od lani: imam več kondicije in do koče pridem v 40 minutah, z vlečenjem sani za sabo. Tokrat, sem se že doma spomnil in vzel pas, da sem si pripel sani okrog trebuha, na njih naložil nakrbtnik in kasneje ko sem zakuhal še bundo. Pri tem sem imel proste roke za fotoaparat.  Pot je urejena, spet sem srečal ratrak, ki je šel že v dolino. V koči brez obveznih borovničk ne gre. Pri spustu, sem srečal že veliko pohodnikov in sankačev, ki so šli proti vrhu. Rad sem zgoden, ko še ni veliko ljudi in dan je dovolj dolg, da grem lahko dvakrat do vrha.

    Povezava: sankanje lani

    Lepo izkoriščena nedelja, naslednje sankanje odvisno od vremena. Mogoče bo čas do poskusim smučanje po dvajsetih letih.

  • Bohinjske in Blejske račke

    Foto utrinki iz sprehoda okrog jezer

    Pitna voda ob Bohinjskem jezeru

    (12.12.2009)
  • Miklavžev pohod na Hrušico

    Na ta nedeljski planinski izlet sem bil povabljen, enkrat za spremembo se nisem sam spomnil moje vikend izletniške destinacije in tudi sam nisem šel. V družbi je lažje. Ko sem izvedel destinacijo in predvsem za sneg sem se spomnil, da še vedno nimam gojzerjev, ker so spomladi razpadli na Nanosu. Pri pakiranju sem ugotovil, da ne najdm niti termovke in gamaš. Pa nič bom že preživel. Še v kratkih hlačah bom šel zanalašč.

    Zbor v Logacu pri gradu, zbralo se nas je 12 in trije otroci. Z avti do izhodišča Novi svet in peš v hrib mimo stare kasarne. Dve punčke sta omagale še v prve pol ure, s tem sta odpadla tudi dva očeta, a ena se je hrabro držala do cilja. Na polovici vzpona smo prišli iz megle, kjer so se videli še ostali hribi. Videl in občutil sem prvi letošni sneg, pohod sem preživel zelo malo oblečen ((kratke hlače in flis)) in v supergah, ((v nahrbtniku sem še goro stvari za oblečt, ker nikoli ne veš kaj te čaka)) zares ni bilo hladno, čeprav smo se dvignili nad 1000 metrov nadmorske višine.

    Cilj pohoda je bil gostilna Stara pošta v Podkraju. Po obveznih borovničkah in čaju še pot nazaj v dolino. Vse skupaj 22 km v štirih uraj in pol po zasneženi poti. Po mojem občutku “Lenobnega Rekreativca“, bi lahko zdržal še dodatne dve urce hoje več pa najbrž (še) ne.

    Povezave: gostilna Stara Pošta

  • Kolo na vlak in v Piran

    Lepa sončna sobota v Ljubljani. Grem na izlet, če je v Lj sonce mora bit na morju še bolše vreme. Spakiram nahrbtnik, ne pozabim na sončna očala in kremo za sončenje, da me ne opeče žgoče sonce.
    Še vedno imam težave s kolenom, od zadnjega prevala iz Krima. Torej morje, lepo počasi po ravnem. od Kopra do Pirana, imam tudi kopalke in zbrisačo za vsak slučaj. Časa bo dovolj tudi za kak bazen, vlak za nazaj je šele ob 19h. Pred odhodom zamenjam še zračnico, ki je spustila od nedeljskega izleta. In seveda kupim še eno za sabo, sedaj sem pripravljen na vse.

    Na železniški kupim vozovnico za Koper zame in kolo. Cena za prevoz kolesa v posebnem tovornem vagonu 2.80 Eur velja za vse prevoze za cel dan, se pravi tja in nazaj, ali še kam drugam. Cena zame je 6,67 Eur, ok to je poceni v primerjavi z vozovnico za Ivančno Gorico 2,90 EUR, počasen lokalni vlak 40 km, do Kopra vozi InterCity, boljši vlak večja razdalja, ima bife, radijo…
    Uspelo mi je spravit kolo na vlak, to sem nazadnje naredil leta 1994 ali 95, ko sem šel z vlakom do Ptuja in s kolesom naprej v Mursko soboto na balonarski festival.

    Bolj ko sem se približeval morju slabše vreme je bilo. Odločim se, da zapustim vlak prej, časa imam cel dan. Na postaja Hrpelje-Kozina izstopim, matra me sicer Slavnik, ampak ne, koleno mora še mal počivat. Lep turističen izletek počasi za vrtenje pedal, šlo je predvsem navzdol, Čez Črni kal, Rižano Bertoki do Kopra.

    V Kopru sem videl na kolesarski stezi prvo kolesarsko krožišče, naprej proti Izoli ob obali, v Izoli zavijem v hrib in po poti Paranzane čez tunel do Strunajana in v hrib do Piranskega obzidja, kjer me je že čakal Matej, ki je prišel z avtom. V Piranu, grem mimo poroke, ker sem dobil kozarček penine in na kavo ob morju.

    Ogledal sem si prenovljen Piranski akvarij. Za domov sem dobil štop zame in za kolo, za prevoz sem se oddolžil s kosilom v Senožečah.

    Veliko fotk nisem naredil, ker ni bilo potrebe po počitku. Kolesarjenja je 38 km predvsem prvo polovico poti spust navzdol, in po ravnem ob morju, vse skupaj dobre dve urce. Ampak važn je, da sem bil na svežem zraku z malo rekreacije, čeprav ni bilo sončka.
    View Larger Map

  • Od doma na Krim s kolesom

    Ko sem po netu gledal, kako pridem Krim s kolesom, so vsi podatki, štarta iz Iga ali z avtom v  Iško vas ali proti Rakitni. Ker sem trenutno brez avta sem se odpravil, kar od doma.
    Vsaka stvar je za neki dobra, tako več prekolesarim.

    Iz Ljubljane čez barje sozi Mateno, da se izognem nevarni Ižanski cesti, do Iške vasi in v klanec po cesti mimo Gornjega Iga ter napej proti vrhu. Na vrhu se mi je pridružil Matej, ki je prišel z avtom za mano samo zaradi štrudla.

    V koči sem popil zdravila – Borovničke, čaj z medom in pojedel odlično gobovo juho, za konec seveda nepogrešliv štrudl zato sem sploh šel.

    Za pot navzdol sem ubral planinsko pešpot v Tomišelj. Naredil sem samo 2 prevala in vedno pristal na nogah kot mačka. Čas je, da bremze zrihtam, da bo zadnja tud prjela vsakič.

    Ponekod se pod listjem skriva tudi sneg. In nazaj v Ljubljano, kjer me je na poti čakal samo en hud vzpon čez avtocesto.

    Za pot s kolesom na Krim in nazaj sem potreboval:

    Krim, kolo, nahrbtik z vsem mogočim, (tudi orodje in zračnica je bila zraven)  kapo rokavice, liter vode, dve Frutabeli, 6 ur prostega časa, čelado GPS in iPhone.

    Vse skupaj je 52 km in 5 ur kolesarjenja. U bistvu za nešportnika mi kar gre.

    GPS pot

    View Krim s kolesom in a larger map

  • Izlet Vremščica s kolesom

    Ker sem bil po včerajšnem popotavanju po Vipavski dolini čisto izmučen, sem rekel klin se s klinom izbija, grem čist mal kolesarit.

    V Ljubljani je bila še megla in sem se spet odpravil na sončno primorsko. Ker se mi ne mudi grem po stari cesti mimo Senožeč proti Kozini in vidim tablo Vremščica. Pa pejmo pogledat kje je to. Parkiram avto, sestavim kolo, ki ga vozim v avtu in ne gre sestavljen not.

    (more…)

  • Izlet: Vipavska dolina s kolesom

    Sobotna jutranja megla me je pregnala iz Ljubljane . Grem na izlet s kolesom nekam na sončka. Ker sem seveda ne športnik je 4 km kolesarjenja čisto dovolj in to po ravnem. Grem proti Vipavi tam je vse ravno, sonček.

    V Podnanosu parkiram avto, zraven kontejnerjev za graditelje avtoceste. Sestavim kolo in se ob 10.14 odpravim, kar v smeri proti Ljubljani, če grem po klancu gor bom dol že prišel, ko bom zmatran. Zavijem levo na cesto za Nanos. Saj bo šlo, včeraj sem preventivno kupil eno rezervno zračnico in pumpo, kar imam tudi seboj.
    Ok do 13h rinem grem gor, pol bo pa dost, ob 15.00 moram bit v Ljubljani.


    (more…)

  • Zadnji septemberski vikend na morju

    Petek ura 14.00 grem iz službe, privoščil si bom prosti vikend, sprostitev od napornega tedna v službi. Morje, šotor, kolo, knjiga, dobra hrana…
    Ne da se mi preveč vozit, bo kar naše morje zadostovalo mojim potrebam za vikend. Na hitro postavim šotor, napihnem blazino, pripravim spalko. Tokrat nimam sabo kompletne kamp opreme. Ob 16.30 šotor stoji v kampu Lucija in sem že odplaval en krog, s kolesom v Portorož na pivo. Kolo je prav priročno prevozno sredstvo, predvsem ni več veliko turistov in se da ob morju kolesarit.
    Konec sezone se pozna tudi z iskanjem jutranje kave, ob 8h še ni skoraj nič odprto, tudi večina lokalov je že zaključila z sezono, čeprav je vreme še lepo.
    Tu sem si sam kriv, ker se prezgodaj zbudim.

    Na plaži sem prebral eno knjigo – Arto Paasilinna: Župnikov zverinski služabnik
    Kopanje v morju, brez neoprena, ker ima morje še 22 stopinj.
    Malo kolesaril, prvič sem šel tudi čez tunele stare železnice iz Portoroža v Izolo na kosilo.
    V vikendu prekolesal 94 km, naša obala ima pa samo 43 km, pa sploh nisem šel dlje od Izole. Ali zvečer v Piran na pizzo.

    Predvsem sem pa pozabil na službo, razen takrat, ko me je šef klical, pa sem bil celo pri volji se z njim pogovarjat.
    Tole se mi zdi, da je bil najbrž moj zadnji letošnji vikend na morju z kopanjem v toplem morju.

  • Kopanje po službi

    Danes sem se že med službo odločil, da grem, ko bo konec na kopanje. Tokrat ne v najbližji bazen, kar na morje, v Ankaran pred mejo, ker moram še v Trst po mortadelo.

    Ob 17h sem bil že v morju, odplaval dva kroga, ven na kavo in še dva kroga. Nazaj čez Trst v šoping po mortadelo in mocarelo, …. ter nazaj v Ljubljano. Bom tole ponovil še kdaj brez nakupovanja, raje skočim na večerjo na dobro ribo.