Sobotna jutranja megla me je pregnala iz Ljubljane . Grem na izlet s kolesom nekam na sončka. Ker sem seveda ne športnik je 4 km kolesarjenja čisto dovolj in to po ravnem. Grem proti Vipavi tam je vse ravno, sonček.
V Podnanosu parkiram avto, zraven kontejnerjev za graditelje avtoceste. Sestavim kolo in se ob 10.14 odpravim, kar v smeri proti Ljubljani, če grem po klancu gor bom dol že prišel, ko bom zmatran. Zavijem levo na cesto za Nanos. Saj bo šlo, včeraj sem preventivno kupil eno rezervno zračnico in pumpo, kar imam tudi seboj.
Ok do 13h rinem grem gor, pol bo pa dost, ob 15.00 moram bit v Ljubljani.
Glede na kondicije nič, grem lepo počasi, umes se ustavljam za fotografiranje ((beri počivanje)) Mimo mene vozijo avtomobili s kolesi na strehah. Italijanski kombi je vozil gor kolesarje samo na spust. Me je dvakrat prehitel navzgor, italijani pa lepo s kolesi dol. Hm, s kombijem bi šel tud jaz gor, to zna vsak. Na kolesu me ni prehitel še nihče. Prisopiham do lovske koče – okrepčevalnice, do koder se tudi večina pripelje. Ne grem več naprej, težave z menjalnikom, boleč desni gleženj ((polomljen pred leti v prometni nesreči)) in tudi čas bo za dol, da ne zamudim kosila. Nataknem čelado, rokavice in gremooo. Pravi užitek je spust. Med spustom srečujem kolesarje, ki gredo gor no vsaj na poti gor me ni nobeden prehitel. Na spodnji tretini zavijem iz ceste v gozd in se po kolovozu vozim po pobočju planote proti Vipavi, zares ne vem kje sem, a bom že nekam prišel.
V nahrbtniku ima dva GPSa se bom že znašel. Pridem do cerkve sv. Nikolaja, kjer se ustavim in prepuščam sončnim žarkom potem pa naprej, bo treba v dolino. Iz gozdne poti se spustim v Vipavo ter nazaj proti avtu v Podnanos.
Naredil sem 27.5 km kar je 23.5 km več kot ponavadi, v času 2.53 (3.51 s počivanjem, fotografiranjem in malico) in z maksimalno brzino pri spustu 51,2 km/h maksimalna višina 821 m (po Garminu)
Tale izlet po Vipavski dolini sploh ni bil tako slab.
Sorodni članek iz Aprilskega izleta
