Petek ura 14.00 grem iz službe, privoščil si bom prosti vikend, sprostitev od napornega tedna v službi. Morje, šotor, kolo, knjiga, dobra hrana…
Ne da se mi preveč vozit, bo kar naše morje zadostovalo mojim potrebam za vikend. Na hitro postavim šotor, napihnem blazino, pripravim spalko. Tokrat nimam sabo kompletne kamp opreme. Ob 16.30 šotor stoji v kampu Lucija in sem že odplaval en krog, s kolesom v Portorož na pivo. Kolo je prav priročno prevozno sredstvo, predvsem ni več veliko turistov in se da ob morju kolesarit.
Konec sezone se pozna tudi z iskanjem jutranje kave, ob 8h še ni skoraj nič odprto, tudi večina lokalov je že zaključila z sezono, čeprav je vreme še lepo.
Tu sem si sam kriv, ker se prezgodaj zbudim.
Na plaži sem prebral eno knjigo – Arto Paasilinna: Župnikov zverinski služabnik
Kopanje v morju, brez neoprena, ker ima morje še 22 stopinj.
Malo kolesaril, prvič sem šel tudi čez tunele stare železnice iz Portoroža v Izolo na kosilo.
V vikendu prekolesal 94 km, naša obala ima pa samo 43 km, pa sploh nisem šel dlje od Izole. Ali zvečer v Piran na pizzo.
Predvsem sem pa pozabil na službo, razen takrat, ko me je šef klical, pa sem bil celo pri volji se z njim pogovarjat.
Tole se mi zdi, da je bil najbrž moj zadnji letošnji vikend na morju z kopanjem v toplem morju.
