Pisarije
Pisarije
Pisarije
Fotke
Praznični kič
Sem šel čez nekaj trgovin po neke stvari in opazil kak kič prodajajo za praznike: novo leto in božič. Potem sem bil še bolj pozoren in si vse ogledal.
Vse praznično v trgovinh je prinešeno iz tujine, nič našega iz teh krajev. Tisti kosmati trolčki vseh velikosti, z brado in kapo, rdeči koka-kola božički, se mi zdi, da niso več v modi.
Kje je naš dobri dedek mraz? Siva kučma, bela brada? Plašč z okraski, škorni, pleten koš z darili… A take figurice ne zna noben naredit? Vsaj sliko ali plakat.
Ja Dedek Mraz bil je socialističen a imel je vsebino, za otroke pravljice, igrce..
Tole zdej je čisti uvožen biznis. Merry christmas napisi na vsemu, šalcah poloverjih, z laserjem odrezani leseni okraski, kjer piše welcome, Let it snow …a našega jezika ni?
Dobrodošli, Vesel Božič, Naj pada sneg, bela snežinka, Srečno novo leto, a tega se ne uporablja več?
Vsej tej trapasti, poceni okraski. Saj razumem nekaj kroglic in lučke na smrekici. Kot otrok smo imeli na smrekah nekaj lučk, bunkice, kak storž.
Včasih ni bilo nikjer teh kosmatih trolčkov, ki prihajajo iz skandinavskih dežel.
Nekaj let nazaj so vsi imeli božička na lojtri ki pleza skozi okna, zdej so trolčki v modi. In figure iz Hrestača.
Trgovci predvsem tujih verig niso krivi, da je to na policah, kupci smo krivi, ki to vse to vidimo v trapastih božičnih filmih, potem pokupimo in ves ta brezvezen kič porabimo, na smrekcah, stanovanju, vrtovih.
Kake šalce z napisom Mery Christmas nekako ne moreš uporabljat avgusta, ko je zunaj 34 stopinj. Torej se vsi praznični okraski uporabljajo samo v veselem decembru in potem gredo v pozabo za 11 mesecev.
In po praznikih, gre večina tega v smeti, ker naslednje leto ne bo več moderno.
Božič naj bi bil družinski praznik, ne praznik kiča in trgovcev.
Jaz bom kar WC metilce kupil in jih obesil na smrekco, prav to si mislim o temu kiču.
Pisarije
Vrečke za smeti
Kdo si je spomnil merit velikost vrečk v litrih?
Imam 35 litrske prozorne vrečke, ki so približno dovolj velike za mojo kanto ali koš za odpadke, potem za vsak slučaj kupim črne močnejše 40 litrske, predvsem ko jih odvržem sosedje ne gledajo mojih smeti. V črnih se mariskaj skrije, tudi kako truplo. No nove 5 litrov večje 40 litrske so premajhne, ne morem jih dovolj raztegnit po obodu kante.
Izkaže se, da tiste prve so bile približno ravno pravšnje.
Spomnim moje osnovne šole, matemetike, ravno takrat sem očitno bil zbran in sem si zapomnil izračun volumna kvadra in valja.
Dve najbolj pogoste oblike košev, pravokoten – kvader in okrogel valj. Kakih pramidnih in 8 kotnih ne poznam, ali v obliki krogle, kot sladoledna žogica.
Volumen kvadra V= a x b x c
pomnožimo vse stranice in pretvorimo v prave enote
Volumen valja V = πR2 x v
Pi R kvadrat krat višina
Naredim nekaj preračunov 40 litrskega volumna:
za 40 litrsko vrečko imaš lahko kanto 10 x 10 x 40 cm ali 10 x 20 x 10 ali 10 x 10 x 40 in tudi 40 x 10 x 10 pa je mera ista samo višina in širina se zamenjajo.
A bi lahko proizvajalci na embalažo vrečk še zapisali za katere velikost XX litrske vrečke gre, velikost višina x širina x globina
Sicer, če so že ukinili plastične slamce, in so jih nadomestile papirnate pakirane v plastiko, bi tudi lahko plastične vrečke za smeti, bomo direkt v koš metali in pretresli v kontejner ali v zabojnik. Ter kante prali, da ne bodo smrdele in pri temu porabili ogromno vode in neekoloških čistilnih sredstev.
Da o Bio Eko razgradlivih vrečkah za biološke odpadke ne govorim, razpadejo še preden odneseš smeti.
Fotke
Bolšji trg, prva oktoberska nedelja 2022
Neki slik iz sončnega oktobrskega sprehoda.
Slikano Fujifilm X100F aparatom
Hi konjiček ….
Elektronski prah za čiščenje in poliranje…to moram kupit!!!
Pipe, ne za vodo, za tobak
a dobre faznge, keramične, zdržijo dlej kot plasične, zihr so stare 40 – 50 let
Kdo rabi kak švicarski pipec? Še rdeča pesa manjka.
O ja škatla s kuharčkom, mi je nismo imeli, so jih pa imele moje tete, kok so se mi nobl zdele.
Gledajo, če miške poganjajo kazalce.
Gore značk… nekje morajo bit tudi moje spravljene, to se je včasih zbiralo. Ne vem kdaj sem videl kako novo značko, samo še selfiji na a-socialnih obrežjih se zbirajo.
Ura, ura, ura, ura pri uri…….
Eni trdijo, da je zemlja ravna, Če ni zemlja okrogla, zakaj pol delajo okrogle globuse?
A ste že videli ploščat globus????
ep zgodovinski aparat, deluje samo na črno bel film
Neki za Mercedes fene, radkape iz avtobusa
Lampe za zuni, zihr zdržijo dlje kot une iz Bauhausa
Neki za fantke
Pisarije
Prazniki
Prazniki so nekaj, na kar skoraj vedno pozabim kdaj so, potem zjutraj vstanem, pridem do tržnice ali trgovine in ugotovim, da je vse zaprto.
Vse stare Jugoslovanske SFRJ praznike in republiške še imam v glavi, čeprav sem v Jugoslaviji živel 25 let in v osamosvojeni Sloveniji 30 let, so mi “novi” prazniki še vedno tuji. O vseh takranih praznikih so nas učili v šoli, skoraj pri vsakem predmetu, zihr sem kdaj dobil cvek in sem si jih potem zapomnil za vse večne čase. Imeli smo Državne in Republiške praznike.
Včasih smo praznovali 29. november dan republike, ker je bil tudi očetov rojstni dan in 1. zasedanje AVNOJa v Jajcu.
A s pravim praznikom 29. November sem se prvič srečal v 1. Razredu OŠ, kjer so me iz “Cicibanov” povišali v “Pionirčka”, potem, ko sem dal častno zaobljubo in vsi smo dobili tortice.
1. Januar, novo leto
8. Februar je bil Prešernov dan, a ne dela prost dan
27. April je bil dan OF sedaj se imenuje Dan upora proti okupatorju
1. maj je bil praznik dela in je še sedaj ostal,
25. Maj Dan Mladosti, štafeta, Titov RD
4. Julij dan borca
1. November Dan mrtvih
22. November dan JLA
25. December Božič se uradno v SFRJ ni praznoval, a smo ga neuradno skoraj vsi, posebej od kar je Jože Smole na javni TV voščil vsem Slovencem Vesel Božič in zato smo mu vsi rekli Božiček.
Božč je en tistih praznikov, ko se ne prazniš a bolj polniš z hrano, potico…
Kakor tudi Velika noč, jaca hren, šunka, potica potem 40 dni hujšanja.
Seveda smo imeli še nekaj “praznikov” obeležnih dni, ki niso bili dela prosti
Dan Železničarjev, 8. Marec Dan žena, Dan vstaje Slovenskega naroda 22. Julij, dan skoraj sakega roda JLA…
Vsekakor si moram sedaj zapomnit vse nove praznike, da ne bom brez kruha, ugotovil, da je danes praznik šele pred trgovino.
Državni prazniki
- 1. in 2. januar: novo leto
- 8. februar: Prešernov dan, slovenski kulturni praznik
- 27. april: dan upora proti okupatorju
- 1. in 2. maj: praznik dela
- 25. junij: dan državnosti
- 1. november: dan spomina na mrtve
- 6. december: dan samostojnosti in enotnosti
Prazniki, ki nimajo prostega delovnega dneva
- 8. junij: dan Primoža Trubarja*
- 17. avgust: združitev prekmurskih Slovencev z matičnim narodom*
- 15. september: vrnitev Primorske k matični domovini*
- 23. september: dan slovenskega športa*
- 25. oktober: dan suverenosti*
- 1. november: dan spomina na mrtve
- 23. november: dan Rudolfa Maistra*
- 26. december: dan samostojnosti in enotnosti
Drugi dela prosti dnevi
- velikonočna nedelja, velikonočni ponedeljek
- binkoštna nedelja – binkošti
- 15. avgust – Marijino vnebovzetje
- 31. oktober – dan reformacije
- 25. december – božič
Osebno
Poziteven, samoizolacija, NNNP…
UVOD
Sem necepljen, antivakser, dve leti sem se lepo držal stran od okužbe, a sem jo dobil.
Kakor je bil januar zelo pozitiven mesec, se je negativno začelo s 1. Februrajem. Takoj sem se začel slabo počutit, opravil nekaj samo testov in tudi uradne. 3.2. ob 07.00 še nisem bil pozitiven, popoldan ob 17h pa že, na uradnem testu. Ampak, ker je po svetu vedno več cepljencev in tudi v pisarni, ki prenašajo virus nam necepljenim sem fasal. Včasih je tudi, če si pozitiven, dobra stvar. Jasno sem zamudil svobodo, brezplačno QR kodo za kam potovat, ker HAG test ne velja v tujini, PCR pa ni potreben zame, je rekla zdravnica. Zato sem šel opravit še samoplačniški PCR, ki je od 80 do 150 EUR po novem odvisno, kam greš.
NNNP / STHF
Uradno pozitiven, ne sem nikamor, samo zapor, izolacija, teden Netfilxa, po 24 urah pozitive, se počutim ok, vrat me boli od kavča, kaj bo še ne vem.
Vedno sem pripravljen na vse, saj sem živel kot otrok pod TITOm in ne Janezom, smo imeli NNNP vaje,
pripravljeni smo bili na vse, kot ameriški SHTF – ko se zgodi, da drek zadane ventilator in gre vse narobe. Imam vedno na zalogi malce več hrane. in še česa drugega.
Takoj po potrjeni okužbi, sem naredil tabelco, seznam živil, ki so na zalogi. Zalog več, kot kdorkoli, se mi zdi, da bi lahko za nekaj dni nahranil več člansko familijo, ampak NNNP je vsaj tokrat koristen.
Ko sem sestavil tabelco, je bilo treba naredit izračun količn, na dan, da slučajno ne bom trpel v pomankanju. V 7h dneh v enem dnevu ne smem pojest več kot 750 gramov testenin.
Pomankanje je samo teh dobrin:
Pečjakovih palačink, jajc, paradajza in Gina je manj kot pol flaše.
Čokolade in piškotov bo dovolj
Sicer obstajajo on line trgovine, kejr bom moral naročit dodatno kar še potrebujem in seveda, kar bom umes porabil, da bodo zaloge spet popolne..
Imam gore čaja, 2 litra medu, limone,…
Visoko Alkoholnih Razkužil imam, kar nekaj, domačih in kuplenih, no razen pomankanja gina, ki je že v nakupovalni košarici ene spletnih trgovin.
Zraven skoraj polnih omar mi je še sestra prinesla:
Domačico, zmrznjeno govejo juho od mame, kos torte, vitmine, čaje.. piškote
Kako se bo moja okužba razvijala, napišem drugič in seveda, če sem slučajno utrpel pomankanje hrane.
Napravice
Čevlji
V Prejšnem blogu sem pisal o nogavicah, torej so sedaj na vrsti obuvala.
Sem človek superg, raznih vrst in oblik. Tekaške ali nakaj bolj casual AllStarke ali Vanske.
Japanke Havaianas nosim samo na bazenu ali na plaži, ker drugače bi že brez kakega prsta ostal.
Sem ponosni lastnik rumenih Hunter škornov, nikoli nisem imel in ne bom imel Kroksov.
Za sneg, sankanje imam visoke zimske vojaške škornje, na katere gredo celo mini dereze.
Letošnjo jesen sem si kupil prve drage usnjene visoke čevlje. Visoke zimske čevlje, katere sem si ogledoval, že nekaj let, tudi kak božiček mi je obljubil vsaj enega, a ni nikoli darilo prispelo. Če si na listi porednih, je najbolje, da sam poskrbiš zase in sem naročil škornje narejene v USA, Red Wings – BLACKSMITH. Tovarna je bila ustanovljena leta 1905 in so izdelovali kvalitetne čevlje za rudarje.
Tej škornji so tudi moj najdražji kos oblačil/obuval, ki ga imam.
Supege vržem v vedro vode, malo praška, pustim pol ure, sperem s čisto vodo in posušim, naslednje jutro obuješ in greš. Pri pravih usnjenih čevljih je potrebna nega, čiščenje, mazanje… Kupit sem moral tudi krtačo za čevlje… Škornje sem nazadnje čistil in mazal s kremo v JLA leta 1986 in potem nikoli več.
Osebno
Neusklajene, neuparjene nogavice
Bratci in sestrice štumfki se vedno izgubljajo.
A je res važno, da imamo nogavice vedno enake? Važno, da grejo nogice in ščitijo pred žulji in odrgninami obuval.
Sicer ne obstaja noben predpis, odlok ali zakon o nošenju enakih parov. Za v trgovski center ali službo noben (še) ne preverja pogoja OEN (Obute Enake Nogavice).
Zdi se mi zabavno, predvsem prihranim veliko časa, ker mi ni treba iskat bratcev in sestric, ko so oprane in posušena, vržem v predal in potem zjutraj izberem po navdihu in letnemu času primerno.
Nakako skrbim, da imam obuti obe nogavici približno enaki dolžine, komplementarne ali totalno nasprotne barve, modra oranžna, bela črna…. Nikoli ene dokolenke in ene kratke, ker to bi bilo res smešno in nepraktično.
Sicer sem pristaš nekega reda, urejenosti, vsaj pri nekaterih stvareh, a tu gre res za brezvezno stvar. Večino se nogavic sploh ne vidi, če so v čevljih, gojzerjih in hlače čez.
Za poleti imam v all starkah ali Vanskah, čisto krate stopalke, teh res noben ne vidi, rad nosim tudi petprstne nogavice, jasno v Vibram petprstnikih.
Predvsem, ni mi treba porabiti veliko časa za razvrščanje nogavic in nikoli mi ni treba skrbeti, da bom nosil enake. Vse skupaj poenostavi življenje. Prihrani čas, perem enkat tedensko, za vikend, torej za zlaganje in uparjanje nogavic bi porabil kakih 6 minut, torej 52 tednov po 6 min = dobrih 5 ur na leto. V desetih letih sta to dva dneva.
Preštel sem vse svoje nogavice, zokne, dokolenke in štumfke 77 komadov jih je, torej neparno. Seveda so razdeljene na letne čase, velikosti, dokolenke skupaj, kratke skupaj, petprstne skupaj.
Nekaj je še zapakiranih, nenošenih. Sicer je z velikim številom nogavic šel moj minimalizem. Ne kupim nobenih novih, dokler število ne pade na pol drugi ducat. Tudi miklavžu bom prepovedal kupovanje nogavic. Imam tude en par nogavic, ki ne prpuščajo vode, idelano za skakanje po lužah.
En komplet nogavic sem že pred leti kupil na kickstarterju, ko so jih prodajali 7 kosov, sicer podobnih vzorcev, a vseeno vsaka drugačna.
Tudi nekaj denarja prihranim. Če ima ena nogavica luknjo ali se kje izgub, mi ni treba zaveči druge najdem ji novega bratca. Drugo nogavico lahko še vedno nosim, dokler se ne obrabi ali izgubi nekje v pralnem stroju, sušilu, ali kje drugje.
Fotke
Dopust 2021 – Karpatos
Dopust se ne planira, dopust se zgodi.
Ker sem samski, sem se zelo branil dopusta, nekako se mi ni dalo, da bi šel, nekam kamorkoli čisto sam.
Ker sem imel že vsega dost, predvsem, ko gledam celo poletje na socialnih omrežjih slike, kako vsi uživajo na dopustu, prjatli, sodelavci, papež, znane osebe, predsednik. Sem se odločil v Sredo, da končno nekam grem, na dopust tam, kjer že vse poznam, pa tudi, če sem tam bil že večkrat. V četrtek po službi uletim v Palmo, v petek dokončno plačam, gospa v beli halji mi zarine negativno palčko v nos in v soboto popoldan že plavam v toplem morju, pijem Mythos, frappe…sem na zraku, sem na svobodi… tu ni nobenih mask, razen v veliki trgovini z hrano, če jo že kak kelnar ima, jo nosi pod brado. Maske nosijo samo turisti iz Italije, tej si še pri zajtrku nataknejo rokavice.
Vsak si zaluži dopust, če zasluži za dopust je vprašanje.
Ja dolgčas je, če si sam na dopustu, a nobel hoteli nimajo kakih družabnih gostov, ki bi ti rekli: “Hello, whher ar ju from?” Poceni hotelčki so bili žal zasedeni, še tole v zadnjem trenutku, je bil čisti čudež. Seveda je cena za enega, skoraj kot za dva. Cena na osebo + 45 – 70% računajo agencije za samske, ki zasedejo celo sobo. Zračunal, sem, da če bi seboj vzel kakega “klošarja” bi on prispeval samo 330 EUR in bi imel teden počitnic in jaz družbo. No mogoče slabo družbo.
Karpatos je otok, kjer poznam vse, ceste, gostilne, plaže, nekaj domačinov. Sem hodim že od leta 2013, vsaj za en teden, prvič me je vzela sabo prijateljica. Otok mi je bil takoj všeč in sem ga večkrat obiskal sam, nekajkrat z mojim najstnikom in enkrat sem šel z odraslo odgovorno osebo, kar se je kasneje izkazalo za napako. Ker me je pustila, in je bil otok okužen z spomini na njo. Izogibal sem se nekaj plaž, kjer sva bila skupaj, a po parih dneh, mi je bilo vseeno… izklopil sem jo, res K jo gleda, enkrat ji bo še žal. Pol me ni več motilo, tudi ko mi je začel FB in iPhone dajat slike, od lani, kjer sem na slikah z njo, sem jo izklopil… Kva, kdo je to z mano na slikah?
Otok je lep, plaže poznam, zato nisem rinil, na tiste z preveč turisti, tokrat sem imel skuter, prevozil sem skoraj 400 KM v enem tednu.
Obiskal sem vse, katere poznam na otoku, jim prinesel darila, se malo podružil, da nisem bil sam. Cene so se od leta 2019 pred korono, kar dobro dvignile. Ležalnik z marelo je od 15 EUR dalje, Pivo 4 eur, prej 2,5… Večerja za 2 je bila leta 2019 – 35 eur, sedaj za enega 25, pa si nisem nič preveč privoščil, prej manj, kot prejšna leta. Ouzo pri večerji ali pivo in zapravil za en teden 1760 eur, s tem, da nisem imel najetega avta, samo scooter, v letu 2018, ko sem bil z mojim najstnikom, je bil teden doputa za 2, z avtom 1880 eur.
Predvsem sem se odpočil, navozil s skuterejm, prebra knjigo in pol. Izklopil slabe spomine in v mojem življenju in naredil prostor za nove stvari in osebe.
Fotke
Moje stanovanje
V tem mesecu mineva 7. let od kar sem se preselil v svoje prvo lastno stanovanje.
Ni veliko, 46 m2 V času nakupa, bi za ta denar na perifiriji dobil 3 sobno stanovanje, a je bil pogoj pri nakupu: optični internet, garaža, 20 min peš do kuhanega vina, bližina obvoznice.
Ker sem sam, je stanovanje dovolj veliko. V istem bloku, živijo v enekih stanovanjih pari s psom ali tudi s kaim dojenčkom.
V vsem tem času je prišlo do velikih sprememb. Najprej sem not živel eno leto, med tem sem risal v 3D programiu in po tleh kaj in kako spremenit.
Prva stvar, sem odmontiral rozaste luči, zamenjal zlate kljuke na omari za moderne, kuhinjo spremenil v spalnico, zasteklil balkon in iz njega naredil mini sobico, katero gostje uprabljajo kot kadilnico, v glavni sobi je sedaj kuhinja in dnevan v enem prostoru, ker prej je bil spalno dnevni prostor.
Včasih je treba popravljat za arhitekti, da stanovanje postane uporabniku prijazno, uporabno in domače.
Živim minimalistično, nimam navlake, preveč gospodinjskih aparatov, imam dovolj krožnikov in kozarcev za goste. Edino en kuhinjski stol sem vrgel v smeti, a imam na rezervi zložljive.
Na enem od paradajovih večerov se je zbralo več kot 20 oseb, torej prostora je dovolj.
V omarah je še prostor za stvari ene ženske osebe, če se kdaj pojavi in preseli k meni. Samo, da nima preveč čevljev.
Še kratek video: