Neusklajene, neuparjene nogavice

Bratci in sestrice štumfki se vedno izgubljajo.

A je res važno, da imamo nogavice vedno enake? Važno, da grejo nogice in ščitijo pred žulji in odrgninami obuval.

Sicer ne obstaja noben predpis, odlok ali zakon o nošenju enakih parov. Za v trgovski center ali službo noben (še) ne preverja pogoja OEN (Obute Enake Nogavice).

Zdi se mi zabavno, predvsem prihranim veliko časa, ker mi ni treba iskat bratcev in sestric, ko so oprane in posušena, vržem v predal in potem zjutraj izberem po navdihu in letnemu času primerno.


Nakako skrbim, da imam obuti obe nogavici približno enaki dolžine, komplementarne ali totalno nasprotne barve, modra oranžna, bela črna…. Nikoli ene dokolenke in ene kratke, ker to bi bilo res smešno in nepraktično.

Sicer sem pristaš nekega reda, urejenosti, vsaj pri nekaterih stvareh, a tu gre res za brezvezno stvar. Večino se nogavic sploh ne vidi, če so v čevljih, gojzerjih in hlače čez.
Za poleti imam v all starkah ali Vanskah, čisto krate stopalke, teh res noben ne vidi, rad nosim tudi petprstne nogavice, jasno v Vibram petprstnikih.

Predvsem, ni mi treba porabiti veliko časa za razvrščanje nogavic in nikoli mi ni treba skrbeti, da bom nosil enake. Vse skupaj poenostavi življenje. Prihrani čas, perem enkat tedensko, za vikend, torej za zlaganje in uparjanje nogavic bi porabil kakih 6 minut, torej 52 tednov po 6 min = dobrih 5 ur na leto. V desetih letih sta to dva dneva.

Preštel sem vse svoje nogavice, zokne, dokolenke in štumfke 77 komadov jih je, torej neparno. Seveda so razdeljene na letne čase, velikosti, dokolenke skupaj, kratke skupaj, petprstne skupaj.
Nekaj je še zapakiranih, nenošenih. Sicer je z velikim številom nogavic šel moj minimalizem. Ne kupim nobenih novih, dokler število ne pade na pol drugi ducat. Tudi miklavžu bom prepovedal kupovanje nogavic. Imam tude en par nogavic, ki ne prpuščajo vode, idelano za skakanje po lužah.

En komplet nogavic sem že pred leti kupil na kickstarterju, ko so jih prodajali 7 kosov, sicer podobnih vzorcev, a vseeno vsaka drugačna.



Tudi nekaj denarja prihranim. Če ima ena nogavica luknjo ali se kje izgub, mi ni treba zaveči druge najdem ji novega bratca. Drugo nogavico lahko še vedno nosim, dokler se ne obrabi ali izgubi nekje v pralnem stroju, sušilu, ali kje drugje.

Rad imam barvne nogavice, pisanih barv. Seveda, sem imel zaradi različnih barv nogavic, probleme pri pet letnem zdravniškem pregledu za službo. Zdravnik je v izvid napisal ne loči barv. Lahko bi vsaj vprašal kaj. Aha, in to meni, ki sem fotograf, ki delam vsak dan s Photoshopom, z barvami.

Za nekatere je to težko sprejemljivo in nemoralno, a ne nosim nekih oblek s karvatami in mi je čisto vseeno za štumfe.

Zdi se mi, da mi neuparjene, neuskaljene, različne nogavice prinašajo srečo.
Ne kregat otrok, ki nosijo neuparjene nogvice, nič ni narobe s tem. Seveda mame, takoj naredijo paniko, kaj bodo pa drugi rekli. Ni važno, otrok ni bos, ima cele in oprane nogavice.

Za tiste, ki nostite uparjene nogavice:
Tudi nogavička brez para se, da za koristno uporabit: natakneš jo na roko, kot krpo, za čiščenje čevljev, napolnimo jih z rižem za grelne blazinice, igračo za muce, naredimo lutko za otroke….

Živite dlje, nosite neusklajene nogavice!

Dopust 2021 – Karpatos

Dopust se ne planira, dopust se zgodi.

Ker sem samski, sem se zelo branil dopusta, nekako se mi ni dalo, da bi šel, nekam kamorkoli čisto sam.

Ker sem imel že vsega dost, predvsem, ko gledam celo poletje na socialnih omrežjih slike, kako vsi uživajo na dopustu, prjatli, sodelavci, papež, znane osebe, predsednik. Sem se odločil v Sredo, da končno nekam grem, na dopust tam, kjer že vse poznam, pa tudi, če sem tam bil že večkrat. V četrtek po službi uletim v Palmo, v petek dokončno plačam, gospa v beli halji mi zarine negativno palčko v nos in v soboto popoldan že plavam v toplem morju, pijem Mythos, frappe…sem na zraku, sem na svobodi… tu ni nobenih mask, razen v veliki trgovini z hrano, če jo že kak kelnar ima, jo nosi pod brado. Maske nosijo samo turisti iz Italije, tej si še pri zajtrku nataknejo rokavice.

Vsak si zaluži dopust, če zasluži za dopust je vprašanje.

Ja dolgčas je, če si sam na dopustu, a nobel hoteli nimajo kakih družabnih gostov, ki bi ti rekli: “Hello, whher ar ju from?” Poceni hotelčki so bili žal zasedeni, še tole v zadnjem trenutku, je bil čisti čudež. Seveda je cena za enega, skoraj kot za dva. Cena na osebo + 45 – 70% računajo agencije za samske, ki zasedejo celo sobo. Zračunal, sem, da če bi seboj vzel kakega “klošarja” bi on prispeval samo 330 EUR in bi imel teden počitnic in jaz družbo. No mogoče slabo družbo.

Karpatos je otok, kjer poznam vse, ceste, gostilne, plaže, nekaj domačinov. Sem hodim že od leta 2013, vsaj za en teden, prvič me je vzela sabo prijateljica. Otok mi je bil takoj všeč in sem ga večkrat obiskal sam, nekajkrat z mojim najstnikom in enkrat sem šel z odraslo odgovorno osebo, kar se je kasneje izkazalo za napako. Ker me je pustila, in je bil otok okužen z spomini na njo. Izogibal sem se nekaj plaž, kjer sva bila skupaj, a po parih dneh, mi je bilo vseeno… izklopil sem jo, res K jo gleda, enkrat ji bo še žal. Pol me ni več motilo, tudi ko mi je začel FB in iPhone dajat slike, od lani, kjer sem na slikah z njo, sem jo izklopil… Kva, kdo je to z mano na slikah?

Otok je lep, plaže poznam, zato nisem rinil, na tiste z preveč turisti, tokrat sem imel skuter, prevozil sem skoraj 400 KM v enem tednu.

Obiskal sem vse, katere poznam na otoku, jim prinesel darila, se malo podružil, da nisem bil sam. Cene so se od leta 2019 pred korono, kar dobro dvignile. Ležalnik z marelo je od 15 EUR dalje, Pivo 4 eur, prej 2,5… Večerja za 2 je bila leta 2019 – 35 eur, sedaj za enega 25, pa si nisem nič preveč privoščil, prej manj, kot prejšna leta. Ouzo pri večerji ali pivo in zapravil za en teden 1760 eur, s tem, da nisem imel najetega avta, samo scooter, v letu 2018, ko sem bil z mojim najstnikom, je bil teden doputa za 2, z avtom 1880 eur.

Predvsem sem se odpočil, navozil s skuterejm, prebra knjigo in pol. Izklopil slabe spomine in v mojem življenju in naredil prostor za nove stvari in osebe.

Moje stanovanje

V tem mesecu mineva 7. let od kar sem se preselil v svoje prvo lastno stanovanje.



Ni veliko, 46 m2 V času nakupa, bi za ta denar na perifiriji dobil 3 sobno stanovanje, a je bil pogoj pri nakupu: optični internet, garaža, 20 min peš do kuhanega vina, bližina obvoznice.
Ker sem sam, je stanovanje dovolj veliko. V istem bloku, živijo v enekih stanovanjih pari s psom ali tudi s kaim dojenčkom.

V vsem tem času je prišlo do velikih sprememb. Najprej sem not živel eno leto, med tem sem risal v 3D programiu in po tleh kaj in kako spremenit.

Prva stvar, sem odmontiral rozaste luči, zamenjal zlate kljuke na omari za moderne, kuhinjo spremenil v spalnico, zasteklil balkon in iz njega naredil mini sobico, katero gostje uprabljajo kot kadilnico, v glavni sobi je sedaj kuhinja in dnevan v enem prostoru, ker prej je bil spalno dnevni prostor.

Včasih je treba popravljat za arhitekti, da stanovanje postane uporabniku prijazno, uporabno in domače.


Živim minimalistično, nimam navlake, preveč gospodinjskih aparatov, imam dovolj krožnikov in kozarcev za goste. Edino en kuhinjski stol sem vrgel v smeti, a imam na rezervi zložljive.
Na enem od paradajovih večerov se je zbralo več kot 20 oseb, torej prostora je dovolj.
V omarah je še prostor za stvari ene ženske osebe, če se kdaj pojavi in preseli k meni. Samo, da nima preveč čevljev.

Še kratek video:

Svetilnik – Faro

Svetilnik je močan svetlobni vir, lahko kot višja zgradba ali samo luč na drogu, ki s svetlobnimi signali, v različnih barvah, (zelene in rdeča na vhodu v pristanišče), različnih časovnih intervalih oddajajo svetlobo. Nekateri svetilniki v megli opozarjajo tudi z zvočnimi signali.

Svetilnik opozarja, na plitvo morje, čeri, prehode med otoki, vhod v pristanišče. Na morjevidu (Morskih kartah) je označen vsak svetilnik s svojimi posebnimi specifikacijami.

Tako lahko mornarji, ribiči, ali mi jadralci amaterji, točno ugotovimo kateri svetilnik je, ter kje Tako lahko mornarji, ribiči ali mi jadralci amaterji, točno ugotovimo kateri svetilnik je, ter kje se nahajamo in na kaj nas opozarja.

V času pred satelitsko navigacijo je bilo to še bolj pomembno. Svetilnike so včasih upravljali svetilničarji, katere počasi zamenjuje elektronika in sončne celice. Zelo malo je še svetilnikov z redno posadko. (Palagruža, Sestrice. Savudrija…)

Grafika Faro – svetilnik (umetnika Dorian R. Spanzel) mi je bila všeč, že lani julija na otvoritvi razstave v Atelje Galeriji na Gallusovem nabrežju. Nekako nisem prišel, do tega, da bi si jo kupil prej. Mislim, da je bila všeč tudi moji spremljevalki na otvoritvi razstave. Taka morska je, takrat me je spomnila na vsa jadranja in morske prigode. Danes ima zame čisto nov pomen.



Ko me je lani zapustila ljubljena oseba, ni bilo več življenja v meni in ne najdem več poti Ko me je lani zapustila ljubljena oseba, je v meni ugasnila ta žareča luč življenja, znašel sem se v temi in ne najdem več svetle poti naprej. S tem je prišel čas, da si kupim to grafiko, v upanju, da mi pomaga najti pot iz razburkanega morja v varni pristan.

»Do you see me – Ali me vidiš« opozarja, da sem tudi jaz še vedno tukaj. Svetilnik daje upanje mornarjem in jim pokaže pravo pot. Meni grafika daje upanje, da najdem novo pot.

Grafika velikosti 42 x 60 cm je sedaj je zamenjala malo razglednico z istim motivom, ki sem Grafika velikosti 42 x 60 cm je sedaj zamenjala malo razglednico z istim motivom, ki sem jo imel na steni že od otvoritve razstave NOVA OBJEKTIVNOST Sedaj krasi steno v mojem stanovanju in mi daje novo upanje prihodnosti.

Opis grafike pravi tole:

Ker kaže, da letos morja ali dopusta ne bom imel, me vsaj ta grafika na zidu spominja na dopust, morje, vonj po kremi za sončenje, borovce, šnorklanje… ampak nikoli se ne ve.
Svetilnik, sedaj vidim iz kavča, levo od TVja, pogled v drugo stran skozi okno mi pokaže Ljubljanski grad.

Si tudi ti se znašel v razburkanem morju, tako kot jaz? Priporočam, da si urediš misli ob poslušanju globokih sporočil umetnika, saj vsaka grafika predstavlja svoje sporočilo in sami si ga kreiramo še po svoje.. (https://virtualna.ateljegalerija.si/virtualna-galerija-new-objectivity/)

Če te pa zanima, kako priti do teh urejenih misli, pa si lahko pogledaš tudi tukaj.. https://store.ateljegalerija.si/sl/izdelki/likovna-umetnost?mf=36

Na razburkanem morju, pogled v daljavi na luč svetilnika še vedno daje upanje, da le pridemo v naš varni pristan.. bo ostalo le upanje.. ??

Povezave: Wiki Svetilnik

Ker rad dobro jem …

Ker rad dobro jem, sem se naučil dobro kuhat.

Piščanec s parmezanom in češnjevim paradižnikom

Naučil sem se kuhat, predvsem po youtubu. Kakih kuharskih knjig nimam. Rad kuham dobre enostavne jedi, včasih pa tudi kaj bolj konkretnega. Odvisno za koga kuham.
Najraje pripravim tuno z makaroni, če delam samo zase, če za koga drugega se bolj potrudim.

Dobro mi gredo mesne jedi, steak, golaž… za vegije občasno tudi pripravim kaj. Znam pripravit dober zajtrk ali večerjo za 2 osebi.

Paradižnikova juha iz v pečici pečenih paradižnikov

Brancinov file z mediteransko omako, rižem, bučkami in šparglji, taka vegi verzija

Rižotka s šparglji ter popečenim pršutom, ne vegi verzija. Rad kuham tudi stvari po mojem sorojencu, v dan in leto Gordonu R.

Ne smem pozabit mojh testenin s tunino omako v kateri je še marsikaj razen konzerve RioMare, začimbe olive, kapre …

Pande jedo samo bambus, jaz ne jem samo paradajza, je pa če se le da zraven kot priloga.
In nisem ljubitelj ketchupa, čeprav je iz paradajza.

Piščančji zrezek s pršutom in parmezanom

Ker imam rad sladke stvari sem se lotil tudi marelične pite, limonine sirove torte in saherce. Moje sladice ne zgledajo lepo, kot v slaščičarni ali na master šefu, so pa okusne. Še noben se ni pritožil, kdor je poskusil.

Pri vsemu temu, palčinke še vedno ne gredo.

Moja prva Sacher Torta

Ko sem v depri kuham, a da ne kuham samo sebi makaronov in drugih redilnih jedi, sem se lotil torte, to odnesem v službo in hitro vse zgine.

Tokrat sem se lotil svoje prve pečene torte. Ni kot tista lemon cheesecake, kjer za testo uporabiš zdrobljene piškote. Res prva pečena, pravo pečeno testo v pečici.

Za recepte sem malo, pobrskal po internetu, mogoče moj ni bil najboljši, za testo je bil dober.

Za izdelavo čokoladnega preliva, pa mogoče ni bil najboljši, če se tega Sacher podviga, še kdaj lotim, naredim preliv drugače.

Za tole “Bain Marie” sem si kupil pravo posodo, ker mi je pri nekem prejšnem ekperimentu delanja sladice, steklena skleda počila nad paro.

Marmelado sem imel samo domačo, zato, so po vrhu torte kepice.

Kakor koli, ni bila lepa, ostal ni niti en košček torte. Vse so pojedli sodelavci in sorodniki.

Jajcemat

Večkrat, ko ne uspem kupit jajc na tržnici se sprehodim do jajcemata.
Tale v Kosezah mi je najbolj pri srcu.

Deluje bolj enostavno, kot vsi moderni. Odpreš vratca, plačaš in vzameš, svojo škatlo jajc. Lepo je če imamo svojo staro škatlo sabo, da se reciklira in se napolni s svežimi jajceti.


Deluje brez elektronike, samo na poštenost kupcev.

Čiščenje

Čiščenje, misli, spominov, oseb, smeti v glavi….

Ne gre vedno za čiščenje stanovanja, avta, rok, sploh v teh koronskih časih. Gre za mentalno čiščenje – čiščenje misli, smeti, ki se naberejo v glavi. Slabih stvari, težkih dnevov v službi ter pozabljanje, brisanje oseb, ki te ne ljubijo, so te zapustile zbrisale iz svojega življenja.

Mal sem čuden in težko pozabim osebo, ki sem jo imel rad ali jo še imam. Ne morem vzet krpe ali radirke in vse skupaj pobrisat.

Moram pozabit to osebo jo spustit od sebe. Njo, ki me je zapustila, ker me ni ljubila. Ali kakor ona pravi dovolj ljubila, da bi bila z mano. V nekem trenutku se mi zdi, da je bilo vse laž, da sem bil samo zabava dokler ne spozna pravega.
Vsak, ki nekoga na hitro zapusti ima novega partnerja, pa tudi če še tako trdi, da ga nima. Sem prebral nekje, izjavo nekega slovenskega ločitvenega odvetnika. 

Ona je bila moje veselje, moja zvezda, moje vse. Z njo se mi je šele začelo pravo življenje. Prvič sem nekoga zares imel rad in delal vse zanjo, da bi bila ona srečna, nesebično, nisem mislil nase.



V glavi zadržujem veliko, “smeti”, ki sedaj ko me je ljubljena oseba zapustila, nočejo ven. Minilo je že 9 mesecev, cela nosečnost, a misli so še vedno na bivšo ljubljeno osebo. Vem, da jo moram pozabit, a je težko. Mogoče je bila “MyGirl” edina, ki sem jo imel zares ali toliko rad je še težje.

Če jo že pozabim, me nekaj sopmne na njo. Ko kuham kar sem kuhal njej, ko se sprehodim mimo lokala, kjer sva jedla torto … Ko grem mimo mesta, najinega prvega zmenka, ko sedim sam v soboto pri zajtrku in samo sebi skuham kavo, brez rizbic, na njeni kavi…. Da me ne spominjam sem vrgel v smeti kar veliko stavri povezanih z njo. Ko slučajno pogledam neke slike, kjer je gor ona.

Znebil sem se vsega povezanega z njo:

  • Ponve za palačinke, ki mi jo je kupila za najin prvi božič, kaj mi bo če ne znam pečt palačink, samo spomin je, ki me vrže.
  • Krožnike iz katerih sem ji postregel večerje, kosila in jih nadomestil z novimi
  • Kozarce iz katerih sva pila vino zvečer
  • Stvar, ki mi jih je kupila, pižama, trenerka …
  • Še nekaj loncev v katerih sem kuhal tudi za njo sem se znebil, ker pride spomin, kaj sem ji kuhal, tudi tega ne kuham več.

Ko me je zapustila, nisem mogle več spat v isti posteljnini, kot sva spala skupaj, Ko sem jo spoznal sem šel v Ikeo (takrat je v LJ še ji bilo) kupil odejo, novo blazino, novo postelnino… Takoj ko je odšla sem odvrgel postelnino in si kupil novo Res nisem mogel spat, v istem, če je ni bilo ob meni; energije vonj…

  • Povštri na kavču, so me tudi spominjali nanjo, sem jih nadomestil z novimi, ne okuženimi z njeno energijo, ali s spominom slike v glavi, kako sedi na kavču, v poletni oblekici.
  • Pručka v predsobi je tudi šla v klet, ker je ni bilo, da bi odlagala svojo torbico, me je pa pogled na prazno pručko spet spomnil na njeno rumeno torbico.
  • Illy kavomat sem dal na bolho, ker zase nisem kuhal več kav za vikende

Ko je odšla je odselila večino stvari, nekaj stvari je pozabila. Šparal sem jih dolgo, če vsaj pokliče kdaj in ji povem da so še njene stvari tu. Gre sicer tudi za kako uporabno stvar, a za njo je to kolaterarna škoda, zame bi bil plus, če bi lahko njene stvari uporabljal, brez misli, na njo.

Pri meni je še valjar, ki ji ga je naredil oče mizar. Včasih ga uporabim, ker nimam še drugega, ja je spomin na njo, na sladice. In potem spet pride žalost, razočaranje, ko ga vidim v predalu. Mogoče ga nekega dne obredno zažgem, skurim na kresu, kot čarovnice, saj ga 9 mesece ni pogrešala in se s tem rešim teh energij, spominov.

Ker se borim porti mislim o njej, o stvareh, ki sva jih počela skupaj, kje vse sva bila… Vem da na Sardinijo ne grem več, to je bil najin otok, najin dopust 2x, spomin na lep čas a če pogledam slike me obide žalost.

Sedaj menjam tudi avto, ker vsakič, ko se peljem, se spomnem kje vse sva bila skupaj na izletih s tem avtom. Na te kraje raje ne grem več zaradi spominov. Nekeko samo še Piran ni čisto okužen z njenimi spoini, mislimi, a gostilno, kjer sva jedla skupaj sem zamenjal za precej slabšo.

Včasih moramo vsi očistiti samo negativne misli, najbolje zvečer pred spanjem, da se s tem ne mučimo celo noč in imamo pokvarjen še naslednji dan.

Pazit je treba, da se stvari ne poslabšajo, ob samem čiščenju misli. Ko se že očistom isli se spet nekaj zgodi, en spomin…

Zdnjič sem jo videl zvečer, ko sem se vračal, v eni sekundi sem pobeginil in se skril, da ne kliče policije in bom obtožen zalezovanja, ker je bila tema me ni videla, a njen pes me je vohal in skoraj izdal moje skrivališče. Pri ženski ki te je zapustila in te sovraži nikoli ne veš.
Ima možnost, da me pokliče in pelje na kavo ali sprehod.

Človek lahko preboli razpadlo zvezo.
Prave ljubezni ne preboli nikoli.

Vem, da tako osamljen nisem bil še nikoli. Vem, da ne morem več na dopust, izlete…. vse kar imam je služba, tam nisem sam, že podaljšan vikend je preveč samota, zakaj bi potem še sam šel na dopust.

MyGirl upam, da si vsaj ti uredu, tudi ti želim, da imaš novega partnerja, ki je zate pravi, da si ob njemu varna.

Jaz ostajam sam, ker vem da ne bom mogel, nikoli več nikogar imeti imeti tako rad, potem je bolje da sem sam. Vem, da težko dobim žensko, ki mi bo pasla tako kot si mi ti.

Mogoče bi poteboval tisto lučko iz filma Men in Black za brisanje spomina.
No sicer sem pa za vse sam kriv., Mogoče bom nekega dne od same žalosti karumrl. Saj tudi moje zdravstvno stanje ni več najboljše, kak pritisk 174 12 najbrž ni med najbolj zdravimi.

Marelična pita po receptu babice

Ljubezen gre skozi želodec pravijo. Ne vem zakaj sem zadnje čase samo pri izdelavi in kupovanju sladic. Najbrž zaradi pomanjkanja ljubezni in palačink. Vse to se mi tudi pozna na tisti tanki napravi v kopalnici, na katero stopim in kaže neke številke, vsakič višje.

Na tržnici sem že videl prve marelice, najbrž uvožene, ker vem, da so ene v skrinji zmrznjene od lani, 20.8.2020 piše na vrečki.

Izbrskal sem recept za marelično pito, kakršno mi je dela moja babica, moja mama in še ljubljena oseba.

Moka 500 g ali pol kile cca, po potrebi, da bo bolj trd
1 cel puter mehek stopljen – Planika
1 kisla smetana – mu kuzin
15 do 20 dek štaub zuckra, če prevedem 150 do 200g cukra v prahu
Pecilni prašek 1/2 vrečke
Vanilija 1 vrečka
Rum – za pogum – en štoflc dobre vage
Eno jajce celo (mogoče ne z lupino)

Mešamo z roko 10 minut, piše v receptu, no nimam kičn ejda, sem mikser držal v roki

Testo vsaj 2 ure na hladnem ali čez noč. Aha nesem v zapor na Povšetovo, kot pijance čez noč, da pridejo k sebi. 

razvaljamo na tanko

Največjo težavo je delal prenos iz pulta v pekač. Čez zložimo marelice, babica je dajalav vsako marelico pol kocke cukra, men je to preveč, zato sem čez cel pekač posul 5 žličk cukra, malce cimeta, brez tega ni nič.

Iz ostanka testa nardimo križe, no okrasne črte čez vse.

Pol ure na 200 na šporhetu. V Rožni dolini pa manj, je bil bolši šporhet, kot tu v Šiški.

Opomba Trnovo: Pekli smo na 190ºC 35 min pa še 5 minut pri ugašnjeni pečici ali roru odvisno, v čem se peče in sveže marelice so bile.
Te zmrznjene marelice sem odcejal, in pekel 40 minut in še nekaj minut pustil v ugasnjeni pečici.

Pito malce ohladimo in z užitkom pojemo.

Testenine s pečeno feto in paradajzom

Recept za testenine s pečeno feto in paradajzom se je pojavil lani v začetki korone, najprej na tik-taku, potem se je razširil viralno še po ostalem spletu. Skaoraj vsak, tudi kak boljši kuhar je to kuhal in objavljal svojo verzijo recepta.

Potrebujemo grški feta sir, češnjev paradajz, v mojo verzijo sem dodal olive, kapre, malo zmeltega čilija, čebula, česen, začimbe, bazilika, timijan, olivno olje

Vse skupaj damo v pečico na 200 stopinj Celzija za 25 – 30 minut.

Med tem, ko se feta s paradajzi peče, skuhamo poljubne testenine

Sir in ostalo premešamo, da dobimo omako, ter dodamo k testeninam.

Testenine s pečeno feto in paradajzi so precej nasitne. To jed skuhaš enkrat in to je to, sem naredil že boljše testenine. Sam tok, da povem tale tik tak recept je ker neki. A sem moral probat, kot vsi.