Sardinja 2020

S punco sva tudi letoš na začetku septembra odšla na dopust na Sardinjo, že lani sva se zaljubila v ta otok. Letos sva planirala spet doust podobno kot lansko leto, a v drugih krajih. Najprej na jug otoka in proti koncu dopusta na sever. Jug nama je bolj všeč, naj turistčen in ima tudi zelo lepe plaže. Ker sva že drugič na tej poti sva bila že seznanjena z avtocesto, kje so postanki, trajektom, kako potekajo izhodi, palube, kje je spalnica…


Tokrat, sva po otoku potovala več, obiskala kraje v notranjosti, Na blogih, turističnih vodnikih, instagramu sva našla zanimive kraje, nove lepe plaže. Že na poti na jug sva se ustavila v San Gavino Monreale, ki slavi po grefitih. Obiskala železniške postaje ozkotirne železnice za mojega sina, ki je ljubitelj vlakov..

Najin južni del bivanja je bil pri Puli – Santa Margerita di Pula, našla sva lep apartma z dvema dvoriščema, roštiljem, senco pod borovci, bližina plaže za peš in trgovina na drugi strani.

Tu sva prve dneve res počivala, hodila na lokalno plažo, zgodj zjutraj preden, se ja paža napolnila, sva hodila na sup, da naju kdo ne vidi, kako name ne gre najbolje in padava v morje.



Zajtrki so bili vedno s kavico iz kafetiere, ki sem ja jaz skuhal vsako jutro, limončelom, dobrim kruhom, lokalnimi slalmami, in mortadelo, katero tako na tanko ne zna nobena prodajlaka v Ljubljani narezat.
Po zajtrku na plažo pod marelo, kopanje uživanje, branje knjige.

Zvečer sva kuhala večerjo, dvakrat sva pekla na roštilju, igrala karte, se pogovarjala, zabavala in crtljala. Tokrat nisva, hodila toliko ven jest.

Šla sva na izlet, drugo plažo, Porto Pino – Arenas Biancas. Plaža z belim peskom in lepim modrim morjem.

Ker sva si na instagramu pogledala veliko slik, sva hotela videt te kraje in sama naredit te slike. Tempio Pausania – kraj z pisanimi talnimi ploščami.

Kraj ima eno najlepših železniških postaj na Sardninji. S poslikavami in posebno kovinsko streho.

Severni del – Archazena, tu sva rezervirala apartma v turističnem naselju, plaža ni najlepša a sva se vsak dan vozila drugam na plažo ali izlet.

Obiskala sva Porto Cervo kraj za bogate, jahte, trgovine z dragimi stvarmi, mestece je zanimivo, veliko trgovin, ki niso za moj žep.

Palža Spagia Lisicia Ruja je bila tista, za poležavanje popoldan na plaži.

Dan na plaži Cala Sabina zanimiva plaža z dostopom iz parkirišča skozi tunelček pod železnico. Ob plaži je tudi železniška postaja.

Zanimivo je gledat, vlak iz morja, nekako neobičajno se mi zdi.

Arzachena, mesto z mavričnimi stopnicami.

Železniška postaja

Letos zaradi virusa, ni bilo kake pretirane gužve, bila sva v začetku septembra, kot lani, a je bilo precej manj ljudi. Nekateri se bojijo virusa in so imeli maske tudi pod marelami na plaži, čeprav smo bili vsi vsaj 5 m oddaljeni.



Za nazaj sva vzela dnevni trajekt, da bi bila na soncu, gledala, kako trajekt potuje mimo Korzike, a vreme ni bilo najbolj naklonjeno.Večino poti sva preživela na palubi, na zraku, brez mask.samo Rezervirane sva imela letalske sedeže, ki so bolj udobni kot v letalu.

Prespala sva v Lucci, ogled mesta s kolesom, zadnji Aperol, pot po obrobju Toskane.

Na poti domov sva si ogledal še viseč most San Marcelo Pistoese najdalšji most na katerem sva bila. San Marcelo.

Super sva se imela, uživala, res pravi dopust. To je bil najin zadnji skupen dopust. Več fotografij v galeriji:

Izlet v neznano 2020

Kot v lanskem letu, sem tudi letos pripravil izlet v neznano za mojega najstnika. Ker ima rad letala, sem našel odlično pot v neznano zanj. Kot vsak izlet se vse začne z dobro organizacij, planiranjem in sendviči.

Dan 1 – Pot

Tokrat se na pot nisva podala sama, z nama je šla tudi moja punca. Sprva, ni hotela z nama, da je to oče in sin izlet, a sem jo veeno prepričal, da je končno nekaj odprto po prvem valu Korone in da tudi ona potrebuje sprostitev. Mati mojega otroka mi je prepovedala hitro vožnjo po nemških avtocestah, a Mojci ni, zato je ona takoj, ko me je zamenjala v vožnji presegla 200 km/h.

Luka celo pot ni vedel kaj ga čaka, opazoval je pot, videl je da se spet peljemo, peko avstrije, da smo v nemčiji in da potujemo daleč. Prvi večji postanek je bil kot vedno nenačrtovan, saj gremo na izlet v neznano. Gunzburg, pretegnit noge, kava in naprej.

Po naporni vožnji s postanki se peljemo po avtocesti, kjer Luka zagleda rep letala in začne gledat in razlagat, da je to Concorde.

Takrat sva mu povedala, da smo prišli v Siensheim, in da gremo juti za cel dan na ogled muzeja. Tehnični muzej Siensheim. Najprej kratek sperhod po mestu, večerja, ker smo morali izpolnit obrazec, kdo smo, zaredi morebitne okužbe z kovidom19

Dan 2. Tehnični muzej Siensheim

Muzej se ponaša z zbirko letal, avtomobilov, vojaške opreme, lokomotiv, formul 1, najpomembnejši del razstave je Concored in Tupolev TU-144, zardi česar smo tudi prišli.

Po eni strani smo imeli res srečo zaradi razsajanja virusa. V muzeju ni bilo gužve, za ogled notranjosti Concorda se ponavadi čaka do dve ure v vrsti na žgočem soncu.

Bugatti, tak model je imel moj dedek, a ga je ob odhodu nemške vojske leta 1945 raje zažgal, kot prepustil partizanom.

Ko smo imeli muzeja dovolj, in imeli še popoldne pred seboj smo se odpravili v Heildeberg.

Dan 2. Speyer

Naslednji dan, smo se odpeljali še malo naprej v drug del tehničnega muzeja – Tehnični muzej Speyer.

V tem mueju so sevada tudi letala, ladje podmornica, rusko vesoljsko plovilo Buran, glasbeni avtomati, motorji, lokomotive

Med drugim je treba izpostavit podmornico U9, Boening 747, s katerim sem enkrat letel iz londona v ameriko. Antonov AN-22 i ladjo na kateri so živeli Kelly Family.

Za bližji ogled vesoljskega plovila Buran, so posebni ogledi, na kar smo čakali. Da smo si lahko z vrha ogledali prtljažni prostor.

Ladja Sean o’Kelley

Za ogled Boeninga 747 smo kar nekaj časa čakali v vrsti, zaradi protikoronskih ukrapev. Da nebi iz letala hodili po stopnicah, smo uporabili tobogan.

Dan 4 – dan za pot domov

Ustavili smo se še v Ulmu za kavo in nazaj domov. Luka je bil vesel izleta in tudi Mojca, je bila navdušena nad izletom.

Analogni sušilnik perila

Moj najstnik, je rekel, da že dolgo nisem napisal nič v rubriko napravice.

Kupil sem nov sušilec perila. Kot vedno sem naredil raziskavo tržišča, pogledal vse ocene in se odločil za Lifheit Pegasus 200

Proti staremi za 10 EUR ima debelejše žice za obešanje perila. Bolj stabilno konstrukcijo. Poseben del za nogavice, zareze za obešalnike, da ne zdrsijo skupaj. Vrečko za kljukice.

Sušilnik spada v Energijski razred AAA +++++, res ne porabi veliko elektrike, posebej, če obešate ali pobirate perilo podnevi in ne potrebujete luči. V sam vrhunec ga uvršča izredno tiho delovanje. Zato ga lahko uporbljate v spalnici, pisarni, dnevni sobi. Ko se zloži ne zavzame veliko prostora.

V tehničnih podatkih piše, da je za 2 stroja perila, jaz imam samo enega, 20 m sušilne površine in 5 let garancije. Cena 42 EUR na mimo vrste.

Sardinija 2019

Najin dopust, september 2019

S punco sva se odločila, da greva na prvi daljši skupni dopust na Sardinijo. Ne maram Hrvaške, ker sem že vse videl.
Noben od naju tam še ni bil, zato je bilo še bolj privlačno.

Po pregledu cen letal, najemov avtomobila tam, sva ugotovila, da bo najlaže z lastnim avtom. Torej road trip, kjer nisi omejen na en kovček, lahko napolniva prtljažnik, vzameva sabo, karkoli.


Poiščeva apartma na jugu, za prvi del dopusta in enega na severu za drugi del dopusta kateri je trajektu za nazaj.

Paradižnikova juha

Paradižnikova juha iz praženega paradajza

Že dolgo pripravljam paradajzovo juho, s prakso in različnimi poskusi mi je uspelo sestavit odličen recept. Moj najstnik je rekel, da zdej lahko že odprem gostilno. Za recepte pogledam YU-trube, več receptov, Gordona, Jamieja, Nimam hudih kuharskih veščin, ne znam sesekljat čebule, kot tekmovalci na master šefu. Zgledujem se po Švedskem šefu iz Muppetkov.

Izlet v neznano 2019

Roadtrip 2019 – Avstrija / Nemčiji

Dan 1

Mojega najstika sem peljal poleti na izlet v neznano. Za na pot je moral spakirat: Kopalke, smučarki kombinezon, in ostalo.

Ko sva se vsedla v avo ni vedel kam naju vodi pot, ugotovil je da greva proti gorenjski. Pot naju je peljala skozi Karavanški tunel, čez avstrijo do Salzburga, kjer je bila prva postaja. Otrok ima rad letala in vlake.

Red Bullo – Hngar 8


Po ogledu letal, sva nadaljevala pot. Neplanirano sva se ustavila, da pretegneva noge v kraju Bad Tolz, prijetno mesto.


Končna destinacija za ta dan je bil Garmisch (Garmisch-Partenkirchen). Otroki ni bilo nič jasno. Ogled skakalnic, spust po toboganu in ogled mesta, kjer sva srečala zobato lokomotivo. V hotelu, naju je takoj počakal “naš Čovjek” tako, da sploh nisem poteboval znanja nemščine.

Paradajzov večer

Paradajzov večer – ime dogodka za druženje s prijatelji

Prvi tradicionalni “Paradajzov večer je bil na današnji dan 4.4.2014, v okrepčevalnici Repete Jazz in Okrepčila (katera danes žal ne obstaja več) na Gornjem trgu, kjer sta nam Urška in Ljubo pripravila in postregla paradajzove dobrote.

Danes za obletnico, bi moral biti spet, a ga zaradi izrenih Koronskih razmer ne smem izvesti.

*Tradicionalni je postal že takoj med prvim dogodkom


Izlet: Valencija

Izlet v Valencijo (28. – 31. Marec 2019)

Z mojo novo punco sva se odločila, da greva testirat sobivanje na 4 dnevnem izletu Valencijo. Najprej nakup letalskih kart preko spleta, na Bookingu sva našla majhen hotelček v centru. Rezervirala parkirišče na letališču.

Pred izletom sva se malo pripravila, kaj je nujno potrebno videti, imel sem tudi dobro pomoč španskega sodelavca, ki je prav iz Valencije, ki nama je dal napotke kam na večerjo, kaj videti…

Dan 1:

Pot do Tržaškega letališča z avtom. Potem prilet v Valencijo, kjer sva takoj na letališču kupila 4 dnevni City Card za javni prevoz.

V center sva prispela pozno popoldan z mojim najljubšim javnim prevoznim sredstvom, katerega v Ljubljani nimamo. S podzemno, dovolj blizu do hotelčka, da je bil sprehod do tja že zanimiv, ter prvi vtis Valencije. Po namestitvi kratek sprehod, po centru, poiskala sva priporočen lokal Bar Pilar za pivo in mini večerjo. Priporočam znanje španščine, tam ne zanjo niti kapljice angleščine, a sva se vseeno znašla.

O “Mojstrih” brez orodja

Večkrat naročim kakega mojstra, vodovodarja, električarja, serviserja centralne in se izkaže, da s seboj nima pravega kosa orodja.

Ker imam nekaj zalog orodja, vedno najdem pravi imbus, dovolj velike klešče, torx, faznbrifr…. Potrm se moj kup orodja kar zmanjša, ker tej “mojstri” pozabijo moje orodje vrnit in se znajde v njihovih torbah z orodjem, če jih ne opozorim.

Seveda so tudi znanci, ki vedo da imam, kar nekaj orodja, in potem se ne vrne metrski zidni sveder, velik Francoz, spajkalnik ….

Redko se zgodi, da kak mojster kaj pozabi, tako sem v vsem tem času pridobil samo meter.