Svetilnik – Faro

Svetilnik je močan svetlobni vir, lahko kot višja zgradba ali samo luč na drogu, ki s svetlobnimi signali, v različnih barvah, (zelene in rdeča na vhodu v pristanišče), različnih časovnih intervalih oddajajo svetlobo. Nekateri svetilniki v megli opozarjajo tudi z zvočnimi signali.

Svetilnik opozarja, na plitvo morje, čeri, prehode med otoki, vhod v pristanišče. Na morjevidu (Morskih kartah) je označen vsak svetilnik s svojimi posebnimi specifikacijami.

Tako lahko mornarji, ribiči, ali mi jadralci amaterji, točno ugotovimo kateri svetilnik je, ter kje Tako lahko mornarji, ribiči ali mi jadralci amaterji, točno ugotovimo kateri svetilnik je, ter kje se nahajamo in na kaj nas opozarja.

V času pred satelitsko navigacijo je bilo to še bolj pomembno. Svetilnike so včasih upravljali svetilničarji, katere počasi zamenjuje elektronika in sončne celice. Zelo malo je še svetilnikov z redno posadko. (Palagruža, Sestrice. Savudrija…)

Grafika Faro – svetilnik (umetnika Dorian R. Spanzel) mi je bila všeč, že lani julija na otvoritvi razstave v Atelje Galeriji na Gallusovem nabrežju. Nekako nisem prišel, do tega, da bi si jo kupil prej. Mislim, da je bila všeč tudi moji spremljevalki na otvoritvi razstave. Taka morska je, takrat me je spomnila na vsa jadranja in morske prigode. Danes ima zame čisto nov pomen.



Ko me je lani zapustila ljubljena oseba, ni bilo več življenja v meni in ne najdem več poti Ko me je lani zapustila ljubljena oseba, je v meni ugasnila ta žareča luč življenja, znašel sem se v temi in ne najdem več svetle poti naprej. S tem je prišel čas, da si kupim to grafiko, v upanju, da mi pomaga najti pot iz razburkanega morja v varni pristan.

»Do you see me – Ali me vidiš« opozarja, da sem tudi jaz še vedno tukaj. Svetilnik daje upanje mornarjem in jim pokaže pravo pot. Meni pa grafika daje upanje v želji, da moji ljubljeni pokaže, pot v moj varni pristan.

Grafika velikosti 42 x 60 cm je sedaj je zamenjala malo razglednico z istim motivom, ki sem Grafika velikosti 42 x 60 cm je sedaj zamenjala malo razglednico z istim motivom, ki sem jo imel na steni že od otvoritve razstave NOVA OBJEKTIVNOST Sedaj krasi steno v mojem stanovanju in mi daje novo upanje prihodnosti.

Opis grafike pravi tole:

Ker kaže, da letos morja ali dopusta ne bom imel, me vsaj ta grafika na zidu spominja na dopust, morje, vonj po kremi za sončenje, borovce, šnorklanje…
Svetilnik, sedaj vidim iz kavča, levo od TVja, pogled v drugo stran skozi okno mi pokaže Ljubljanski grad.

Si tudi ti se znašel v razburkanem morju, tako kot jaz? Priporočam, da si urediš misli ob poslušanju globokih sporočil umetnika, saj vsaka grafika predstavlja svoje sporočilo in sami si ga kreiramo še po svoje.. (https://virtualna.ateljegalerija.si/virtualna-galerija-new-objectivity/)

Če te pa zanima, kako priti do teh urejenih misli, pa si lahko pogledaš tudi tukaj.. https://store.ateljegalerija.si/sl/izdelki/likovna-umetnost?mf=36

Na razburkanem morju, pogled v daljavi na luč svetilnika še vedno daje upanje, da le pridemo v naš varni pristan.. bo ostalo le upanje.. ??

Povezave: Wiki Svetilnik

Ker rad dobro jem …

Ker rad dobro jem, sem se naučil dobro kuhat.

Piščanec s parmezanom in češnjevim paradižnikom

Naučil sem se kuhat, predvsem po youtubu. Kakih kuharskih knjig nimam. Rad kuham dobre enostavne jedi, včasih pa tudi kaj bolj konkretnega. Odvisno za koga kuham.
Najraje pripravim tuno z makaroni, če delam samo zase, če za koga drugega se bolj potrudim.

Dobro mi gredo mesne jedi, steak, golaž… za vegije občasno tudi pripravim kaj. Znam pripravit dober zajtrk ali večerjo za 2 osebi.

Paradižnikova juha iz v pečici pečenih paradižnikov

Brancinov file z mediteransko omako, rižem, bučkami in šparglji, taka vegi verzija

Rižotka s šparglji ter popečenim pršutom, ne vegi verzija. Rad kuham tudi stvari po mojem sorojencu, v dan in leto Gordonu R.

Ne smem pozabit mojh testenin s tunino omako v kateri je še marsikaj razen konzerve RioMare, začimbe olive, kapre …

Pande jedo samo bambus, jaz ne jem samo paradajza, je pa če se le da zraven kot priloga.
In nisem ljubitelj ketchupa, čeprav je iz paradajza.

Piščančji zrezek s pršutom in parmezanom

Ker imam rad sladke stvari sem se lotil tudi marelične pite, limonine sirove torte in saherce. Moje sladice ne zgledajo lepo, kot v slaščičarni ali na master šefu, so pa okusne. Še noben se ni pritožil, kdor je poskusil.

Pri vsemu temu, palčinke še vedno ne gredo.

Moja prva Sacher Torta

Ko sem v depri kuham, a da ne kuham samo sebi makaronov in drugih redilnih jedi, sem se lotil torte, to odnesem v službo in hitro vse zgine.

Tokrat sem se lotil svoje prve pečene torte. Ni kot tista lemon cheesecake, kjer za testo uporabiš zdrobljene piškote. Res prva pečena, pravo pečeno testo v pečici.

Za recepte sem malo, pobrskal po internetu, mogoče moj ni bil najboljši, za testo je bil dober.

Za izdelavo čokoladnega preliva, pa mogoče ni bil najboljši, če se tega Sacher podviga, še kdaj lotim, naredim preliv drugače.

Za tole “Bain Marie” sem si kupil pravo posodo, ker mi je pri nekem prejšnem ekperimentu delanja sladice, steklena skleda počila nad paro.

Marmelado sem imel samo domačo, zato, so po vrhu torte kepice.

Kakor koli, ni bila lepa, ostal ni niti en košček torte. Vse so pojedli sodelavci in sorodniki.

Jajcemat

Večkrat, ko ne uspem kupit jajc na tržnici se sprehodim do jajcemata.
Tale v Kosezah mi je najbolj pri srcu.

Deluje bolj enostavno, kot vsi moderni. Odpreš vratca, plačaš in vzameš, svojo škatlo jajc. Lepo je če imamo svojo staro škatlo sabo, da se reciklira in se napolni s svežimi jajceti.


Deluje brez elektronike, samo na poštenost kupcev.

Čiščenje

Čiščenje, misli, spominov, oseb, smeti v glavi….

Ne gre vedno za čiščenje stanovanja, avta, rok, sploh v teh koronskih časih. Gre za mentalno čiščenje – čiščenje misli, smeti, ki se naberejo v glavi. Slabih stvari, težkih dnevov v službi ter pozabljanje, brisanje oseb, ki te ne ljubijo, so te zapustile zbrisale iz svojega življenja.

Mal sem čuden in težko pozabim osebo, ki sem jo imel rad ali jo še imam. Ne morem vzet krpe ali radirke in vse skupaj pobrisat.

Moram pozabit to osebo jo spustit od sebe. Njo, ki me je zapustila, ker me ni ljubila. Ali kakor ona pravi dovolj ljubila, da bi bila z mano. V nekem trenutku se mi zdi, da je bilo vse laž, da sem bil samo zabava dokler ne spozna pravega.
Vsak, ki nekoga na hitro zapusti ima novega partnerja, pa tudi če še tako trdi, da ga nima. Sem prebral nekje, izjavo nekega slovenskega ločitvenega odvetnika. 

Ona je bila moje veselje, moja zvezda, moje vse. Z njo se mi je šele začelo pravo življenje. Prvič sem nekoga zares imel rad in delal vse zanjo, da bi bila ona srečna, nesebično, nisem mislil nase.



V glavi zadržujem veliko, “smeti”, ki sedaj ko me je ljubljena oseba zapustila, nočejo ven. Minilo je že 9 mesecev, cela nosečnost, a misli so še vedno na bivšo ljubljeno osebo. Vem, da jo moram pozabit, a je težko. Mogoče je bila “MyGirl” edina, ki sem jo imel zares ali toliko rad je še težje.

Če jo že pozabim, me nekaj sopmne na njo. Ko kuham kar sem kuhal njej, ko se sprehodim mimo lokala, kjer sva jedla torto … Ko grem mimo mesta, najinega prvega zmenka, ko sedim sam v soboto pri zajtrku in samo sebi skuham kavo, brez rizbic, na njeni kavi…. Da me ne spominjam sem vrgel v smeti kar veliko stavri povezanih z njo. Ko slučajno pogledam neke slike, kjer je gor ona.

Znebil sem se vsega povezanega z njo:

  • Ponve za palačinke, ki mi jo je kupila za najin prvi božič, kaj mi bo če ne znam pečt palačink, samo spomin je, ki me vrže.
  • Krožnike iz katerih sem ji postregel večerje, kosila in jih nadomestil z novimi
  • Kozarce iz katerih sva pila vino zvečer
  • Stvar, ki mi jih je kupila, pižama, trenerka …
  • Še nekaj loncev v katerih sem kuhal tudi za njo sem se znebil, ker pride spomin, kaj sem ji kuhal, tudi tega ne kuham več.

Ko me je zapustila, nisem mogle več spat v isti posteljnini, kot sva spala skupaj, Ko sem jo spoznal sem šel v Ikeo (takrat je v LJ še ji bilo) kupil odejo, novo blazino, novo postelnino… Takoj ko je odšla sem odvrgel postelnino in si kupil novo Res nisem mogel spat, v istem, če je ni bilo ob meni; energije vonj…

  • Povštri na kavču, so me tudi spominjali nanjo, sem jih nadomestil z novimi, ne okuženimi z njeno energijo, ali s spominom slike v glavi, kako sedi na kavču, v poletni oblekici.
  • Pručka v predsobi je tudi šla v klet, ker je ni bilo, da bi odlagala svojo torbico, me je pa pogled na prazno pručko spet spomnil na njeno rumeno torbico.
  • Illy kavomat sem dal na bolho, ker zase nisem kuhal več kav za vikende

Ko je odšla je odselila večino stvari, nekaj stvari je pozabila. Šparal sem jih dolgo, če vsaj pokliče kdaj in ji povem da so še njene stvari tu. Gre sicer tudi za kako uporabno stvar, a za njo je to kolaterarna škoda, zame bi bil plus, če bi lahko njene stvari uporabljal, brez misli, na njo.

Pri meni je še valjar, ki ji ga je naredil oče mizar. Včasih ga uporabim, ker nimam še drugega, ja je spomin na njo, na sladice. In potem spet pride žalost, razočaranje, ko ga vidim v predalu. Mogoče ga nekega dne obredno zažgem, skurim na kresu, kot čarovnice, saj ga 9 mesece ni pogrešala in se s tem rešim teh energij, spominov.

Ker se borim porti mislim o njej, o stvareh, ki sva jih počela skupaj, kje vse sva bila… Vem da na Sardinijo ne grem več, to je bil najin otok, najin dopust 2x, spomin na lep čas a če pogledam slike me obide žalost.

Sedaj menjam tudi avto, ker vsakič, ko se peljem, se spomnem kje vse sva bila skupaj na izletih s tem avtom. Na te kraje raje ne grem več zaradi spominov. Nekeko samo še Piran ni čisto okužen z njenimi spoini, mislimi, a gostilno, kjer sva jedla skupaj sem zamenjal za precej slabšo.

Včasih moramo vsi očistiti samo negativne misli, najbolje zvečer pred spanjem, da se s tem ne mučimo celo noč in imamo pokvarjen še naslednji dan.

Pazit je treba, da se stvari ne poslabšajo, ob samem čiščenju misli. Ko se že očistom isli se spet nekaj zgodi, en spomin…

Zdnjič sem jo videl zvečer, ko sem se vračal, v eni sekundi sem pobeginil in se skril, da ne kliče policije in bom obtožen zalezovanja, ker je bila tema me ni videla, a njen pes me je vohal in skoraj izdal moje skrivališče. Pri ženski ki te je zapustila in te sovraži nikoli ne veš.
Ima možnost, da me pokliče in pelje na kavo ali sprehod.

Človek lahko preboli razpadlo zvezo.
Prave ljubezni ne preboli nikoli.

Vem, da tako osamljen nisem bil še nikoli. Vem, da ne morem več na dopust, izlete…. vse kar imam je služba, tam nisem sam, že podaljšan vikend je preveč samota, zakaj bi potem še sam šel na dopust.

MyGirl upam, da si vsaj ti uredu, tudi ti želim, da imaš novega partnerja, ki je zate pravi, da si ob njemu varna.

Jaz ostajam sam, ker vem da ne bom mogel, nikoli več nikogar imeti imeti tako rad, potem je bolje da sem sam. Vem, da težko dobim žensko, ki mi bo pasla tako kot si mi ti.

Mogoče bi poteboval tisto lučko iz filma Men in Black za brisanje spomina.
No sicer sem pa za vse sam kriv., Mogoče bom nekega dne od same žalosti karumrl. Saj tudi moje zdravstvno stanje ni več najboljše, kak pritisk 174 12 najbrž ni med najbolj zdravimi.

Marelična pita po receptu babice

Ljubezen gre skozi želodec pravijo. Ne vem zakaj sem zadnje čase samo pri izdelavi in kupovanju sladic. Najbrž zaradi pomanjkanja ljubezni in palačink. Vse to se mi tudi pozna na tisti tanki napravi v kopalnici, na katero stopim in kaže neke številke, vsakič višje.

Na tržnici sem že videl prve marelice, najbrž uvožene, ker vem, da so ene v skrinji zmrznjene od lani, 20.8.2020 piše na vrečki.

Izbrskal sem recept za marelično pito, kakršno mi je dela moja babica, moja mama in še ljubljena oseba.

Moka 500 g ali pol kile cca, po potrebi, da bo bolj trd
1 cel puter mehek stopljen – Planika
1 kisla smetana – mu kuzin
15 do 20 dek štaub zuckra, če prevedem 150 do 200g cukra v prahu
Pecilni prašek 1/2 vrečke
Vanilija 1 vrečka
Rum – za pogum – en štoflc dobre vage
Eno jajce celo (mogoče ne z lupino)

Mešamo z roko 10 minut, piše v receptu, no nimam kičn ejda, sem mikser držal v roki

Testo vsaj 2 ure na hladnem ali čez noč. Aha nesem v zapor na Povšetovo, kot pijance čez noč, da pridejo k sebi. 

razvaljamo na tanko

Največjo težavo je delal prenos iz pulta v pekač. Čez zložimo marelice, babica je dajalav vsako marelico pol kocke cukra, men je to preveč, zato sem čez cel pekač posul 5 žličk cukra, malce cimeta, brez tega ni nič.

Iz ostanka testa nardimo križe, no okrasne črte čez vse.

Pol ure na 200 na šporhetu. V Rožni dolini pa manj, je bil bolši šporhet, kot tu v Šiški.

Opomba Trnovo: Pekli smo na 190ºC 35 min pa še 5 minut pri ugašnjeni pečici ali roru odvisno, v čem se peče in sveže marelice so bile.
Te zmrznjene marelice sem odcejal, in pekel 40 minut in še nekaj minut pustil v ugasnjeni pečici.

Pito malce ohladimo in z užitkom pojemo.

Testenine s pečeno feto in paradajzom

Recept za testenine s pečeno feto in paradajzom se je pojavil lani v začetki korone, najprej na tik-taku, potem se je razširil viralno še po ostalem spletu. Skaoraj vsak, tudi kak boljši kuhar je to kuhal in objavljal svojo verzijo recepta.

Potrebujemo grški feta sir, češnjev paradajz, v mojo verzijo sem dodal olive, kapre, malo zmeltega čilija, čebula, česen, začimbe, bazilika, timijan, olivno olje

Vse skupaj damo v pečico na 200 stopinj Celzija za 25 – 30 minut.

Med tem, ko se feta s paradajzi peče, skuhamo poljubne testenine

Sir in ostalo premešamo, da dobimo omako, ter dodamo k testeninam.

Testenine s pečeno feto in paradajzi so precej nasitne. To jed skuhaš enkrat in to je to, sem naredil že boljše testenine. Sam tok, da povem tale tik tak recept je ker neki. A sem moral probat, kot vsi.

Naredil sem prvo torto – lemon cheesecake

Pri izdelavi Limoncella je ostalo veliko oguljenih limon. Če ti življenje poda limone, ne moreš pit samo limonade. Lahko vse te limone predelaš v še kaj drugega. Ker mi še vedno manjkajo torte, v času izdelave slaščičarne še niso bile odprte sem sam naredil Limonovo sirovo torto – lemon cheesecake. Ker je na youtubu zgledalo zelo enostavno, lažje od pečenja palačink in brez izdelava je brez pečenja.
Ker tort sam nisem še nikoli delal, vedno sem pri babici lizal posode, metlice mikserja in gledal, pa še pri eni osebi (MyGirl), ki dela najboljše torte na svetu samo gledal, sodeloval bol moralno, mogoče kaj pomešal in polizal žlice in posodo. In seveda pojedel največji kos torte.

Navadne “Albert” piškote zdrobimo. Drobtine okoli ne letijo, če damo v vrečko in jih z valjarjem drobimo. Se dobijo tudi Bambi Plazma drobtine a to sploh ni tako zabavno, kot tolčt po piškotih z valjarjem in poslušat kako se drobijo.

Drobtine prelijemo s stopljenim maslom, katerega stopimo najbolje po sistemu Bain-Marie, kot čokolado za s-ladico v enem od prejšnih zapisov.

Posebej za namen te torte sem šel kupit specijalen pekačl za torte na zapiralni patent, da se lahko zapre ali ko dajemo vsebino ven razširi, to se mi zdi zelo strojniški pristop, k pečenju tort.

Zmes zdrobljenih piškotov in masla, damo v pekač, potlačimo s primernim kuharskim orodjem, če ni je tudi kozarec za mojito dober. Vse skupaj gre v hladilnik za nakaj časa.

Pripravimo zmes limoninega soka, mascarpone in pasirano skuto, tudi malce sladkorja

Zmes damo na piškote, čimbolj zravnamo, po želji okrasimo, poravil sem navadne čokoladne mrvice, ki sem jih našel v omari. Nestrpno čakamo naslednji dan, da poskusimo. Mogoče torta ni bila najlepša, a za prvič kar uredu. Sodelavci so bili kar zadovoljni, so rekli, da lahko še kdaj naredim.

Najboljši domači Limoncello

Na nekem srečanju smo se zmenili, da za naslednjič vsak doma naredi Limoncello in naredimo tekmovanje za najboljšega.

Zdeve sem se lotil strokovno, pogledal sem vse recepte na yutubu, predvem tiste od Italjanskih babic, ki to delajo že celo življenje in so jih vnuki posneli pri delu in objavili njihove skrivne recepte.

Za začetek potrebujemo limone, brez tega ne gre. Na tržnici sem dobil “bio” limone iz Sicilije.

Deset limon s krompirskim lupilcem olupimo na tanko in lupine damo v večji kozarec, prilijemo liter alkohola, nekateri uporabljajo čisti alkohol, nekateri vodko, za svoj Limoncello sem uporabil Sminof vodko in Beli rum v skupni količini 1l, to je bilo pri hiši.

Prelijemo limonine lupine, kozarec zapremo in ta mešanice se namaka od nekaj dni do enega meseca, v temnem hladnem prostoru. Vsake toliko pretresemo. Moje limonce so se namakale 26 dni.

K tej mešanici sem prilil zavreto zmes vode in cukra 0,5l vode in 0,5 kg cukra, lahko bi vzel tudi sladkor a malo manj recimo 400 gramov. Vodo s sladkorjem prevremo, nato ohladimo in primešamo, k limoninim lupinam v alkoholu. Vse skupaj sem prelil v flaške in odnesel na tekmovanje.

Moj Limoncello je bil še najbolj podoben tistemu pravemu Italjanskemu iz trgovin.

Najbrž sem zmagal, a na koncu smo vse vzorce zmešali v en Limoncello. Vsak, ki je dobil flaško mojga Limocella se je pritožil samo, da je flaška majhna in da je že zmanjkalo.

Naslednjič napišem, kaj sem naredil s preostankom limon.

Dan na morju

Dan na morju, 25.4. takoj, ko so sprostili ukrepe za prehajanje občin. Je trba izkoristit, če se do večera vlada že ne premisli.

V petek, še ni bilo gužve, sam sem se odpravil, najprej v Ankaran, plaža bivšega kampa pri mejnem pregodu Lazaret.

Plaža je bila čisto prazna, še sam sem bil na parkirišču. poleti in jeseni če nisi bil dovolj zgodaj, ni bilo prostora za moped, kaj šele za avto.

V tej senci sem bil večkrat z osebo, ki jo še vedno zelo pogrešam. ((MyGirl vem, da bereš))

Koper kava v Kapetaniji in to končno prava kava v šalci, Ljubljana v petek šeni imela odprtih lokalov, ter sldoled iz sladoledarne.

Parkiranje v Portorožu, sprehod do Pirana

Obvezno kosilo, riba, kozarec malvazije