Marelična pita po receptu babice

Ljubezen gre skozi želodec pravijo. Ne vem zakaj sem zadnje čase samo pri izdelavi in kupovanju sladic. Najbrž zaradi pomanjkanja ljubezni in palačink. Vse to se mi tudi pozna na tisti tanki napravi v kopalnici, na katero stopim in kaže neke številke, vsakič višje.

Na tržnici sem že videl prve marelice, najbrž uvožene, ker vem, da so ene v skrinji zmrznjene od lani, 20.8.2020 piše na vrečki.

Izbrskal sem recept za marelično pito, kakršno mi je dela moja babica, moja mama in še ljubljena oseba.

1 cel puter mehek stopljen – Planika
1 kisla smetana – mu kuzin
15 do 20 dek štaub zuckra, če prevedem 150 do 200g cukra v prahu
Pecilni prašek 1/2 vrečke
Vanilija 1 vrečka
Rum – za pogum – en štoflc dobre vage
Eno jajce celo (mogoče ne z lupino)

Mešamo z roko 10 minut, piše v receptu, no nimam kičn ejda, sem mikser držal v roki

Testo vsaj 2 ure na hladnem ali čez noč. Aha nesem v zapor na Povšetovo, kot pijance čez noč, da pridejo k sebi. 

razvaljamo na tanko

Največjo težavo je delal prenos iz pulta v pekač. Čez zložimo marelice, babica je dajalav vsako marelico pol kocke cukra, men je to preveč, zato sem čez cel pekač posul 5 žličk cukra, malce cimeta, brez tega ni nič.

Iz ostanka testa nardimo križe, no okrasne črte čez vse.

Pol ure na 200 na šporhetu. V Rožni dolini pa manj, je bil bolši šporhet, kot tu.

Opomba Trnovo: Pekli smo na 190ºC 35 min pa še 5 minut pri ugašnjeni pečici ali roru odvisno, v čem se peče in sveže marelice so bile. Te zmrznjene sem odcejal, in pekel 40 minut in še nekaj minut pustil v ugasnjeni pečici.

Pito malce ohladimo in z užitkom pojemo.

Testenine s pečeno feto in paradajzom

Recept za testenine s pečeno feto in paradajzom se je pojavil lani v začetki korone, najprej na tik-taku, potem se je razširil viralno še po ostalem spletu. Skaoraj vsak, tudi kak boljši kuhar je to kuhal in objavljal svojo verzijo recepta.

Potrebujemo grški feta sir, češnjev paradajz, v mojo verzijo sem dodal olive, kapre, malo zmeltega čilija, čebula, česen, začimbe, bazilika, timijan, olivno olje

Vse skupaj damo v pečico na 200 stopinj Celzija za 25 – 30 minut.

Med tem, ko se feta s paradajzi peče, skuhamo poljubne testenine

Sir in ostalo premešamo, da dobimo omako, ter dodamo k testeninam.

Testenine s pečeno feto in paradajzi so precej nasitne. To jed skuhaš enkrat in to je to, sem naredil že boljše testenine. Sam tok, da povem tale tik tak recept je ker neki. A sem moral probat, kot vsi.

Naredil sem prvo torto – lemon cheesecake

Pri izdelavi Limoncella je ostalo veliko oguljenih limon. Če ti življenje poda limone, ne moreš pit samo limonade. Lahko vse te limone predelaš v še kaj drugega. Ker mi še vedno manjkajo torte, v času izdelave slaščičarne še niso bile odprte sem sam naredil Limonovo sirovo torto – lemon cheesecake. Ker je na youtubu zgledalo zelo enostavno, lažje od pečenja palačink in brez izdelava je brez pečenja.
Ker tort sam nisem še nikoli delal, vedno sem pri babici lizal posode, metlice mikserja in gledal, pa še pri eni osebi (MyGirl), ki dela najboljše torte na svetu samo gledal, sodeloval bol moralno, mogoče kaj pomešal in polizal žlice in posodo. In seveda pojedel največji kos torte.

Navadne “Albert” piškote zdrobimo. Drobtine okoli ne letijo, če damo v vrečko in jih z valjarjem drobimo. Se dobijo tudi Bambi Plazma drobtine a to sploh ni tako zabavno, kot tolčt po piškotih z valjarjem in poslušat kako se drobijo.

Drobtine prelijemo s stopljenim maslom, katerega stopimo najbolje po sistemu Bain-Marie, kot čokolado za s-ladico v enem od prejšnih zapisov.

Posebej za namen te torte sem šel kupit specijalen pekačl za torte na zapiralni patent, da se lahko zapre ali ko dajemo vsebino ven razširi, to se mi zdi zelo strojniški pristop, k pečenju tort.

Zmes zdrobljenih piškotov in masla, damo v pekač, potlačimo s primernim kuharskim orodjem, če ni je tudi kozarec za mojito dober. Vse skupaj gre v hladilnik za nakaj časa.

Pripravimo zmes limoninega soka, mascarpone in pasirano skuto, tudi malce sladkorja

Zmes damo na piškote, čimbolj zravnamo, po želji okrasimo, poravil sem navadne čokoladne mrvice, ki sem jih našel v omari. Nestrpno čakamo naslednji dan, da poskusimo. Mogoče torta ni bila najlepša, a za prvič kar uredu. Sodelavci so bili kar zadovoljni, so rekli, da lahko še kdaj naredim.

Najboljši domači Limoncello

Na nekem srečanju smo se zmenili, da za naslednjič vsak doma naredi Limoncello in naredimo tekmovanje za najboljšega.

Zdeve sem se lotil strokovno, pogledal sem vse recepte na yutubu, predvem tiste od Italjanskih babic, ki to delajo že celo življenje in so jih vnuki posneli pri delu in objavili njihove skrivne recepte.

Za začetek potrebujemo limone, brez tega ne gre. Na tržnici sem dobil “bio” limone iz Sicilije.

Deset limon s krompirskim lupilcem olupimo na tanko in lupine damo v večji kozarec, prilijemo liter alkohola, nekateri uporabljajo čisti alkohol, nekateri vodko, za svoj Limoncello sem uporabil Sminof vodko in Beli rum v skupni količini 1l, to je bilo pri hiši.

Prelijemo limonine lupine, kozarec zapremo in ta mešanice se namaka od nekaj dni do enega meseca, v temnem hladnem prostoru. Vsake toliko pretresemo. Moje limonce so se namakale 26 dni.

K tej mešanici sem prilil zavreto zmes vode in cukra 0,5l vode in 0,5 kg cukra, lahko bi vzel tudi sladkor a malo manj recimo 400 gramov. Vodo s sladkorjem prevremo, nato ohladimo in primešamo, k limoninim lupinam v alkoholu. Vse skupaj sem prelil v flaške in odnesel na tekmovanje.

Moj Limoncello je bil še najbolj podoben tistemu pravemu Italjanskemu iz trgovin.

Najbrž sem zmagal, a na koncu smo vse vzorce zmešali v en Limoncello. Vsak, ki je dobil flaško mojga Limocella se je pritožil samo, da je flaška majhna in da je že zmanjkalo.

Naslednjič napišem, kaj sem naredil s preostankom limon.

Dan na morju

Dan na morju, 25.4. takoj, ko so sprostili ukrepe za prehajanje občin. Je trba izkoristit, če se do večera vlada že ne premisli.

V petek, še ni bilo gužve, sam sem se odpravil, najprej v Ankaran, plaža bivšega kampa pri mejnem pregodu Lazaret.

Plaža je bila čisto prazna, še sam sem bil na parkirišču. poleti in jeseni če nisi bil dovolj zgodaj, ni bilo prostora za moped, kaj šele za avto.

V tej senci sem bil večkrat z osebo, ki jo še vedno zelo pogrešam. ((MyGirl vem, da bereš))

Koper kava v Kapetaniji in to končno prava kava v šalci, Ljubljana v petek šeni imela odprtih lokalov, ter sldoled iz sladoledarne.

Parkiranje v Portorožu, sprehod do Pirana

Obvezno kosilo, riba, kozarec malvazije

Domača vzdrževalna dela

Sem dobil pritožbo, da že dolgo nisem objavil nič v rubriko “Napravice”. Res nisem, tudi nič takega nisem kupil, da bi bilo vredno kake omembe. Mogoče iPhone 12 Pro, a o temu že vrabci pišejo na twiterju.

Doma imamo vsi, ker nekaj napravic, aparatov… kateri potrebujejo občasno vzdrževanje.

Pralni stroj in pomivalni stroj čiščenje filtra. Kdaj ste ga očistili nazadnje? Zamašene šobe na pipah, glava v tušu…. Zamenjali filter v sesalcu?

Moja vzdrževalno čistilna dela so včasih za bolj napredne uporabnike, zato ne počnite tega ali česa podobnega, če niste dovolj strokovno usposobljeni in imate vse orodje pri roki in računate na možnost, da tega ne boste sami dokončali.

Ker je moj Dyson (sesalec) začel slabo vlečt vase večje kose drobtin in ostalega, sem ga razstavil, opral in sestavil nazaj. Ker seveda, za vsako stvar obstaja video na yutubetu, sem se tudi jaz najprej “posvetoval” z vsem, ki so ta model sesalca razstavljali pred mano. Seveda nisem imel vsega orodja, manjkal mi je torx 8 a sem si ga sposodil, kar na FB sem vprašal, kdo ga posodi.

Očiščen sesalec, sem tudi uspešno sestavil in še danes deluje.

V vsa ta vzdeževalna dela paše vsake toliko, tudi beljenje stanovanja, a to sem tokrat, prepustil poklicnim malarjem.

V enem vikendi je bilo celo stanovanje na novo prepleskano. Malarja sta vse zaščitila in po končanem delu tudi pospravila. Če bi pacal sam bi trajalo tri tedne, vsak dan po službi malo.

Eno od neprijetnih opravil, je čiščenje kuhinjske nape. Ni bil dovolj samo filter, ker je vsa mast, voda… že nazaj kapljala po štedilniku. Maščoba je že prodrla v dela, kamor nebi smela.

Tega sem se lotil temeljito, najprej odmontiral napo, jo razstavil v prafaktorje, poslikal vse faze razstavljanja, samo razstavljanje je trajalo 2 uri, 21 komponent pritrjenih z 64 šraufi.

Vse kose opral, z razmaščevalcem, detrgentom… Porabil sem 2 Meglio čistila.

Čiščenje in sušenje kosov je vzelo še tri delovne dni, ter sestavljanje nazaj dobri dve uri. Hvala za električni izvijač, ker brez tega bi trajalo še dlje. Moram pohvalit razvojni oddelek, vse inžinirje, napo so naredili zelo dobro, ostal mi je samo en vijak.

Vem samo, da čez 5 let, ne bom čistil nape, enostavno bom kupil drugo, preveč dela. Če zračunam moje ure dela, čistila sem na istem, pa še vsega umazanega ne bom imel.

S-ladica: čokoladna salama

Pomanjkanje odprtih slaščičarn, nekoga, ki zna pečt sladice, me je prisillo, da si sam naredim S-ladico. Ker ne znam pečt ne palačink, ne S-ladic sem se odločil, za bolj preprosto čokoladno S-ladico, katero ni treba ne pečt ne kuhat. To S-ladico je občasno naredila tudi moja mama, ko sem bil še otrok, zdaj se ji ne da več.

Za to čokoladno salamo potrebujemo youtube in naslednje sestavine:

Potrebujemo jedilno čokolado v prahu ali v tablici, navadne albert piškote, maslo ali puter odvisno kaj od tega imamo pri hiši, sladkor v prahu, malo ruma, pomaranča. Dodamo lahko še razne oreščke, ali kandirano sadje. Moja s-ladica je bolj enostavna za začetek izdelave sladic ne smem pretiravat, kaj če ne bo dobro.

Če ste tak, pacek kot jaz, ne oblecite bele majice. Priporočam zaščitna sredstva, predpasnik, čelado…

Maslo in čokolado stopimo po sistemu “Bain-Marie(dobro me je bivša naučila ta sistem, tudi ime Bain-Marie sem si zapomnil, upam, da prebere in me pohvali) , ker drugače bi čokolado stopil v vodni kopeli – na pari. Ne pretiravajte s temperaturo, meni je uspelo eno posodo počit.

Prva prava Kava letos

Končno so v južnih regijah odprli nekatere lokale s teraso. Srečo sem imel, da me je prav na 8. marec, dan žena službena pot peljala na jug države, ter sem se lahko na poti ustavil na kavi in malici. Takole je bilo:

Parkiral sem med kamijoni, se vsedel na mali terasi k mali okrogli marmorni mizici, na kateri je že čakal pepelnik. Ne kadim, a pogled nanj je bil kot na Ajflov stolp, ko si prvič v Parizu. Opazil sem jo, pri sosednji mizi je stala. Bila je v črnih čeveljcih, črnih najlonkah, rdeči kratki oblekci, s črno masko, ter rdečimi lasmi. Kmalu pristopi k moji mizi, vljudo pozdravi in vpraša: “Kaj vam lahko postrežem?” Zakuhal sem, zaštekal, kako kaj? Kje so gumbi, ki sem jih vajen iz službenega kavomata, kjer izberem sladkor in kapučino…. Očitno je vedela, da sem zmrznil pred njo, še enkrat vljudno ponovi vprašanje. Naročim belo kavo in Cockto. Vprašam še po jedilnem listu. Ja tudi hrano strežejo.

Po nekaj minutaj pride spet ona z okroglim pladnom, ga postavi na mizo in z njga zloži šalco kave, steklen kozarec in stekleničko Cockte. Prava keramična šalca, ni lonček iz plastike ali papirja, sem moral kar z žličko potrkat po šalci, da sem slišal pravi zvok keramike. Res je ne sanjam.

Srknem požirek kave…. božansko… bolše kot jutranji seks.

Prelistam cel jedilni list, čeprav sem na tabli pri vhodu že prabral, dnevno ponudbo in se odločil za sirove štruklje.

Malice, katere sem navajen zadnjih nekaj mesecev, so hladne, v stiroporastih posodah in s plastičnim priborom. Pravi krožnik, pravi jedilni pribor, sveža topla hrana, gostilna, to je čisto druga izkušnje, pa vseh teh mesecih zaprtih gostiln.

Lepše bi mi bilo it na prvo pravo letošnjo kavo z ljubljeno osebo, a tudi tako ni slabo. Ostalo še pride, oseba in kava.
Začetno veselje ob kavi je šlo mimo, sedaj se počutim kot, da sem naredil nekaj narobe, nekaj prepovedanega…. te svobode, odprtih lokalov, gostiln nisem več vajen, predvsem pa nakateri iz drugih delov države (še) niamjo teh privilegijev. Upam, da vlada kmalu ugotovi, da je odprtje lokalov in druženje nuja za mentalno zdravje državljanov in sam kovid ni tako nevaren, kot nesrečni državljani.

Še to: Natakarica sploh ni bila oblečena, kot sem jo opisal, a to sploh ni važno.

Francoski Toast – Valentinov zajtrk

Za Valentinov zajtrk priporočam nekaj sladkega: Francoski toast – Le Pain Perdu – sladek jajčni kruh

Za valentinovo je lepo, če svoji ljubljeni osebi pripravite vsaj en obrok. Glede na to, da v teh časih punce, fanta, partnerke, partnerja, žene, moža, prijateljice… ne moremo peljat ven na večerjo, no razen na burek ali kaj podobnega.

Zato je najbolje, da pripravimo svoji dragi osebi zajtrk, to je najenostavneje, bo že ona potem nam kosilo ali večerjo, ker smo za ta dan že kuhali. Valentinovo pade letos na nedeljo, torej vikend je toliko lažje, da pripravimo tak zajtrk in še v soboto lahko nakupimo manjkajoče sestavine.

Pripravimo kruh, toast, belo štruco – bageto, v orginalnem receptu je Brioš, a je vsak kruh dober. Tudi kak star, ki je že malo suh. Narežemo kruh dovolj debel, da v sredino zarežemo še dodatno odprtino.

Piškoti Domačica – znanstvena raziskava

Vsi poznate piškote Domaćica – čajno pecivo s čokoladnim prelivom. Škatla je napolnjena s petimi različnimi oblikami piškotov – Še vedno imam najraje klasiko, a ne odrečem se Extra Coco ali Temni škatli. Kokos in BeneFit mi niso všeč.

Jem jih že od malih nog, ko mi jih je kupovala babica. Vsaj 100.000 Domačica piškotov sem pojedel v celem življneju.

Vedno me je zanimalo, katerih oblik je največ v škatli, katera oblika je najboljša, najtežja, Katera je vam najljubša?. Ker ne vem, uradnih imen oblik piškoto sem jih poimenoval po svoje, mogoče nimajo imena.

Zato sem se lotil, preštevanja piškotov, ter za ta znanstveni poizkus pojedel 25 škatel Domačica piškotov, ker se na mojem telesu in tehtnici kar pozna. 100g piškotov Domaćica ima 447 kalorij / 1872 kJ