Prestavim prokleta vrata na drugo lokacijo, k staršem na dvorišče, kjer je več prostora kot na balkonu. Začnem z “Fenanjem vrat” in z špohtlom drgnem staro barvo stran. Kar ni tako enostavno kot sem mislil. Ponekod gre lepo dol, drugje se začne že les žgat. Po dobrem metru odstranjene barve crkne mašina.
Ja se zgodi, saj je bila že stara. Ja se zgodi in zakaj meni in ravno danes, ko moram delat. V avto pa k rimskemu bogu, zaščitniku trgovcev in obrtnikov po novo mašino.
Ko sem nadaljeval z novo mašino, ni šlo nič lažje, pa tudi če je bila 200 W močnejša od stare. Tako me je prehitela tema in nadaljujem jutri na vsezgodaj.