Že med malico skočim po brusni papir, vzamem dve vrste za vsak slučaj, čopiče. Po službi pa čimprej na balkon, da končam že enkrat ta vrata.
Začnem šmirglat, sam šmirgl se paca, ponekod barva odstopa, drugje se razmaže. Še en dan bo šel k vragu. Jutri bom z odstranjevalcem barve na vroč zrak očistil vso barvo, ki se je z leti nabrala na vratih in jih čez vikend prebarval na novo.
Upam samo, da se tu ne pojavi še 5, 6, 9 in 13 del, ker bi potem lahko prodal avtorske pravice za nadaljevanko “POŠTRIHAJMO VRATA” katera bi požela tak uspeh kot Dinastija ali Esmeralda.
Vse skupaj me spominja na tale dva junaka Lubomíra Beneša