Sobota je že, jaz pa pacam od torka. Najprej, v trgovino jama za Bežigradom, to je tudi ena od tistih ki je sedaj v lasti boga, katerega sem omenil v prejšnem zapisu. Tu sem naletel na prijazno prodajalko, ki mi je svetovala kašno barvo, temljnno in kakšno za čez. Če bi v prejšnih trgovinah, srečal kakšnega, prodajalca, bi verjetno že v prvo kupil pravo barvo.
Problem velikih trgovskih centrov jeda ni nikjer nobenaga prodajalca, ko ga potrebuješ. Če ga pa že najdeš, se pa ukvarja z drugo stranko in nima časa. Ti pove da je samo študent in je prodajalec na malici. Tiste majice, z napisom TU SEM ZATO, DA VAM POMAGAM, ki jih nosijo jim dajo neke vrste ščit, ali nevidnost.
Pogrešam male trgovine na pultek, s prijaznimi prodajalci, ki so tudi vedeli kaj prodajajo.
Grem delat naprej, z fenom in špohtlom, da zdrgnem vso barvo do konca. In z šmirglom (brusmim papirjem) pobrusim še razne pikice, pogladim les in začmem barvat. Najprej z osnovno barvo in čez nekaj ur še enkrat z akrilom.
Pustim sušiti do jutri in jutri samo še enkrat zadnjič čez. (upam)