Category: Pisarije

Nekateri si pišejo svoj šoping seznam v blokce, na postit listke, na kak košček wece papirja… Vse to se izgubi ali pozabi doma. Svoj spisek pišem kar v iPhone. Tu lahko kakšno stvar, ki jo večkrat kupujem odkljukam za kupleno ali jo prikličem nazaj na seznam. Seveda pa večino stvari kupim iz lastnega spomina in kar sproti vidim ko kupujem.

Nekateri imajo doma, na hladilniku listke in pisalo ali piši briši tablice. Ko pridem kam na obisk vedno kako stvar na skrivaj dopišem, (nikoli nič ne zradiram). Da dopišem paradajz, že vsi vedo in so na to pozorni. Zato sem začel z novimi triki:

– jermen za avto
– olje za kosilnico – pri ljudeh ki živijo v bloku
– hrana za mačko (kjer nimajo živali)
– dnevna žarnica
– plenice, tam – kjer imajo že velike otroke

 

V garaži sta ležala dva Tomos mopeda, Automatic letnik 1979 in Flexer 1998. Z automatikom sem se vozil kot mulc v srednjo šolo in pol nekajkrat v službo, s flexerjem pa kakih pet let nazaj, ko sem imel avto na servisu.
Flexer je fajn, ker ne rabim registracije in čelade, lahko se vozim po kolesarskih stezah, ker ne preseže hitrosti 25 km/h.

Parkiram kjerkoli in v tej sezoni sem nalil že trikrat mešanico iz flaše za radensko, se pravi skupaj 4,5 litra bencina.

Se peljem z mopedom tam kjer je bilo prepovedano že pred tridesetimi leti. Pri tem naletim na dva miličnika, kot v starih časih, ko je bila kazen za tako vožnjo dva rudarja ((20 SFRJ dinarjev)), ki sta me bila že vesela, da mi polepšata dan.
A sem naredil isto kot takarat, ko sem bil star 15 let – spizdu sem.

V ohladilniku živi pingvin Darko, nikoli ga ne vidim, vedno, ko se odprejo vrata in prižge lučka pingvin izgine. Da bi se zapru v hladilnik in ga počakal, ne bo šlo, ker sem prevelik in hladilnik premajhen ali obratno. Tale moj pingvin se tudi boji ljudi.

(more…)

Dobim SMS: Se dobiva ob 18h pri sidru. B Ja super sem za, nisem velik ljubitelj pisanja smskov, ker se po telefonu prej in bolj natančno zmenim. Ni po prvem SMSu še 5x SMS kaj, zakaj,….

Ob 18h pri sidru, ja katerem sidru, oseba na drugi strani lahko misli povsem drugo sidro kot jaz. Včasih smo se dobivali pod uro. Sem točno vedel, tista na vhodu v Ljubljansko železniško postajo. Sider je cel kup, tudi na grbu občine Cirkulane je narobe obrnjeno sidro, kot na morju, kjer se ne sme sidrat zaradi podvodnega kabla.

Na smučišču, kjer je večina sedežnic in samo ena vlečnica na sidra bi bilo tudi enostavno.
Na morju, je veliko sider, če bi bil na kakem Titanicu, bi vedel da so sidra (ponavadi) spredaj. Na morju v istri je sidro v Novigradu in jaz lahko čakam pri tistem v Savudriji.

Ljubljančani mislijo sidro na Kongresnem trgu, če sem na obali pomislim na Sidro kot gostilno v Izoli, ali sidro v Portorožu v parku nasproti hotelov.

Ker vem da je SMS prišel iz Ljubljane in imam eno sidro doma v garaži zraven štrikov in bokobrana, za katerega noben ne ve bo najbrž pravo sidro spomenik na Kongresnem trgu.

Vsako sidro im svojo zgodbo, kje vse ja že bilo in varno držalo ladjo. Sidro na kongresnem trgu ima celo svojo knjigo: Zgodba o sidru, ki sem jo že večkrat prebral, vsakič je drugačna vsebina in še boljši konec.

In kaj je bilo ob 18h pri sidru: ja nič dobil sem SMS, da je še v službi in nima časa. Tako imam jaz čas, da poiščem še kako sidro.
Naslednjič se bom zmenil pri piramidi, ker imamo v Ljubljani 6 piramid, bo čisto enostavno.

Garažna razprodaja z najbolšo kramo v parku Tabor v Ljubljani. Kupit se da vse živo, zmaj, star radio, kozarci, piškoti, ogledalo, oblačila, otroške igrače… ni da ni. Prodajlci so pripravljeni, imajo kramo, ki jim je lažala doma, poskrbeli so zase z prigrizki, pijačo, stoli, čakajo samo še kupce

 

Sovražim ptiče, hudiči začnejo že ob 05.20 čivkat in nočjo pa nočjo nehat. In to vsak dan takoj, ko posveti sonce. Vrabci, kosi, vrane, golobi,  najhujši kaliber so grlice, ki ne nehajo po cel dan. Če je čez dan tišina in so me prebudili na vse zgodaj, poskušam po kosilu mal zadremat, a oni vejo, da hočem spat in pridejo spet nazaj in jaa čivkajo, piskajo, žvrgolijo, grulijo…

Počutim se kot v kultnem filmu Alfreda Hitckoka – Ptiči, samo, da še ne napadajo. Včasih so ptiči živeli v gozdu, sedaj jih je vedno več v mestu., kjer lažje pridejo do hrane, seveda po naši človeški neumnosti, ko vse vsepovprek mečemo hrano v smeti. Vrane tudi trznejo ne, ko se pelješ mimo po cesti.

[audio:https://paradajz.si/wp-content/uploads/2012/04/Ptici.mp3|titles=Ptici]

(more…)