Pri izdelavi Limoncella je ostalo veliko oguljenih limon. Če ti življenje poda limone, ne moreš pit samo limonade. Lahko vse te limone predelaš v še kaj drugega. Ker mi še vedno manjkajo torte, v času izdelave slaščičarne še niso bile odprte sem sam naredil Limonovo sirovo torto – lemon cheesecake. Ker je na youtubu zgledalo zelo enostavno, lažje od pečenja palačink in brez izdelava je brez pečenja.
Ker tort sam nisem še nikoli delal, vedno sem pri babici lizal posode, metlice mikserja in gledal, pa še pri eni osebi (MyGirl), ki dela najboljše torte na svetu samo gledal, sodeloval bol moralno, mogoče kaj pomešal in polizal žlice in posodo. In seveda pojedel največji kos torte.
Navadne “Albert” piškote zdrobimo. Drobtine okoli ne letijo, če damo v vrečko in jih z valjarjem drobimo. Se dobijo tudi Bambi Plazma drobtine a to sploh ni tako zabavno, kot tolčt po piškotih z valjarjem in poslušat kako se drobijo.
Drobtine prelijemo s stopljenim maslom, katerega stopimo najbolje po sistemu Bain-Marie, kot čokolado za s-ladico v enem od prejšnih zapisov.
Posebej za namen te torte sem šel kupit specijalen pekačl za torte na zapiralni patent, da se lahko zapre ali ko dajemo vsebino ven razširi, to se mi zdi zelo strojniški pristop, k pečenju tort.
Zmes zdrobljenih piškotov in masla, damo v pekač, potlačimo s primernim kuharskim orodjem, če ni je tudi kozarec za mojito dober. Vse skupaj gre v hladilnik za nakaj časa.
Pripravimo zmes limoninega soka, mascarpone in pasirano skuto, tudi malce sladkorja
Zmes damo na piškote, čimbolj zravnamo, po želji okrasimo, poravil sem navadne čokoladne mrvice, ki sem jih našel v omari. Nestrpno čakamo naslednji dan, da poskusimo. Mogoče torta ni bila najlepša, a za prvič kar uredu. Sodelavci so bili kar zadovoljni, so rekli, da lahko še kdaj naredim.
