Nakup stanovanja ni enostaven. Kako priti do denarja ne bom pisal, pri nakupu gre vedno, da za količino denaraja, katerega imaš na razpolago želiš največ, najboljše in seveda najceneje, da ostane kak eurček, še za kako prenovo, opremo… ali počitnice. To pišem za nazaj, stanovanje sem že kupil poleti 2014, a dobivam veliko vprašanj od znancev, ki kupujejo stanovanja sedaj.
Kot vsi sem začel s spletnim mestom nepremičnine.net oglasi v časopisih.
Pregledal, sem goro oglasov, si jih spravil, nekaj sprintal in začel klicat.
Za nekoga, ki tega še nikoli ni počel je kar malo naporno. Predvsem poslušat “zgodbe” nepremičninskih agentov, kako je dobro, da sem izbral prav njih in, da oni že vedo kaj iščem, in seveda imajo primerno stanovanje zame in da naj kar podpišem ekskluzivno pogodbo z njimi, da mi bodo našli stanovanje.
Po nekem izboru, sem se odločil za prve oglede. Najprej stanovanja na Viški cesti – Viška sončava. Prvo srečanje z agentom zgleda takole: Zdravo jaz sem Aleš, prosim če najprej podpišeš pogodbo o moji 2% proviziji, potem ti šele lahko razkažem stanovanje. Kaj pa ti je? A najprej to, pol pa ogled. Vstopiva v stanovanje in že hvali vse, kok je dobra gradnja, da je trgovina blizu…. In seveda cena je za tole stanovanje manjša od dejanske vrednosti a lastnikom se mudi prodat. Ko povprašam o poplavah 2009, ki so na tem področju bile, mi seveda zatrdi, da so bile, in da jih nikoli več ne bo. (pa so bile, spet v istem območju oktobra 2014)
V času iskanja in nakupa dveh stanovanj – tudi za starše, sem spoznal veliko nepremičninskih agencij, agentov tudi po 2,3 iz iste agencije. Skupno sem si ogledal 72 stanovanj preden sem se odločili za nakup stanovanja.
Moje želje za nakup stanovanja so bile:
- optični internet
- garaža
- peš na kuhano vino
Zadnje točke agenti sploh niso štekal.
Pri ogledih stanovanj, sem videl marsikaj, stanovanje, ki je imelo kopalnico in kuhinjo v enem prostoru, kopalna kad zraven štedilnika, v kateri se je kopala majhna punčka in med tem je mama oprala en pisker.
Stanovanja, ki sploh niso bila tisto, kar so oglaševali, po nekaj ogledih, sem že po slikah na internetu vedel, kaj je primerno stanovanje in kaj ni.
Na kakem ogledu, stanovanja nebi kupil, niti za 1 euro, ker je bil agent tako sluzast in neprijazen, da nisem hotel z njim imeti nič, sploh z agencijo ki se oglašuje, kot specialisti za nepremičnine. Če rečem, da si želim peš na “kuhančka” na tromostovje, me ni treba vozit v Črnuče! Če želim svoj boks v garaži mi ni treba razlagat, da je stanovanje super in da se da v bližini parkirat zastonj, na ulici pa z letno dovolilnico.
Pri ogledih, sem prišel, tudi do ugotovitev, da stanovanje, sploh ni v lastništvu tistega, ki ga prodaja, ali da je vsaj vrt – atrij že od koga drugega.
Pri vseh teh ogledih zase in za starše sem spoznal Roka iz agencije Rocco nepremičnine, ki je takoj vedel kaj iščemo. Za starše je dokaj hitro našel stanovanje v Šiški, ker je bil pogoj nakupa moje mame, da je Rožnik in Tivoli blizu.
Veliko stanovanj, katere sem si ogledal ni bilo vrednih toliko, kot so lastniki zahtevali. Niso hoteli spustit cene, čeprav sem imel argumente o temeljit prenovi ali kaki drugo pripombo o samem stanovanju.
Ko te agent z osebnim pristopom spozna, ve kaj iščeš. Tudi moj “kuhanček” mu je bil takoj jasen. Neke sobote sva z agentom zjutraj na kavi in po tablici gledava nove oglase, najdeva stanovanje, on pokliče gospo, ki je bila na morju, in ji kar razloži, naj umakne oglas, ker bova stanovanje kupila. Seveda nama ni verjela, še v ponedeljek na ogledu ni bila prepričana, da bo stanovanje prodla tako hitro.
Stanovanje je imelo vse, garažo, internet, bližino obvoznice in 20 min peš do Tromostovja.
Ko danes pogledam na nepremičninske oglase, vidim stanovanja, v katerih sem bil, lastnik ni hotel spustit cene, na mojo ponujeno se še danes po skoraj dveh letih prodajajo za manj, kot sem jim jaz ponudil.