Ponoči se držim pravila, da ne jem. A včasih so dnevi, ko sem preveč lačen. Ko se peljm ponoči iz treninga ((Curling)) se peljem mimo nekaj burekov in se ponavadi ustavim, da potešim lačne oči. Včasih zadostuje kaka napolitanka, Domačica ali košček čokolade.
Danes sem setradan pogledal v hladilnik, opazil, da ni nič paradajza in zagledal sir Raclette. In ker so oči in domišlija bolj lačne od krulečega trebuščka sem se takoj domislil pečenega krompirčka z stopljenim raclettom na vrhu. Jasno, peka krompirja traja 50 minutk in sem ob gledanju v pečico in omamnih vonavah postajal vedno bolj in bolj lačen. Seveda je bilo moteno tudi spanje s preveč polnim trebuhom.
Jutri je sadni dan!