Torek 16.02 grem iz službe, saj je dan za igralne urice z sinom, katerega vidim dvakrat tedensko. Pridem iz službe na paririšče in tole:
Sranje en me je zaparkiral!!! Ma#!§%%$#!!% Probam se nekako izmotat, mogoče bo šlo. Motam gor dol, malo levo, Rssssssk se sliši, s prednjim delom sem zadel v skalo. Sranje, ne bo šlo.
Slikam avto in s telefonom nazaj po firmi, čigav je tale. Noben ga ne pozna, ja med 400 zapollenimi, kje naj ga najdem? mine pol ure, pokličem domov, danes me ne bo. Štiriletnik je zelo žalosten ker ne bo očka, jaz pa tudi. Popoldanska izmena konča ob desetih naj čakam al kaj?
Ura 16.45, grem v pisarno na internet pogledat kdaj gre vlak iz Ivančne Gorice v Ljubljano. Ja jasno zdele 16.51, nebom ga ujel. Naslednji šele čez eno uro. Mogoče bo kak avtobus ali pa na štop, pa bo.
Prijazni sodelavec me je peljal domov. Hvala. Domov pridem 17.55, uro in pol kasneje kot običajno.
Avto ostane v Ivančni gorici, Me prav zanima če bo počakal, ali bo v enem kosu? Jutri zjutraj z vlakom, zbudilka za ob 5.50 vlak gre ob 6.33, pol pa lahko še eno urco spim na vlaku.
Vprašanje, kaj pa drugič, ko me spet kdo zaparkira?
1 spustim gume
2 razbijem šipe
3 počakam lastnika in ga užgem okol kepe (to je sicer uredu če se ti ne mudi)
4 sovjetski minister Vladimirj Mihajlovič Molotov je imel dobro idejo, sam nimam sabo nobene flaše…..