Letos sem šel spet jadrat po dolgem času. Prvomajsko jadranje ali prvo majsko? Prvo majsko, ja je bilo ker smo bili prvega in prvič maja?? Ne neki ne štima, šli smo že aprila, torej prvo aprilsko, ne, bil je 26. april in ni bila prvoaprilska šala. No za prvomajske praznike je bilo. ((pa prej ni bilo časa da tole spišem)) Ekipa: tokrat samo štirje, majhna jadrnica Elan 333. Dosti imam organizacij jadranja, za večje število ljudi (( Pred leti nas je bilo samo99 )). Dve barke 17 oseb, je preveč. Ena barka 8 oseb, ja sam pol ni tok velkih piskrov, pa pomivat je treba več krožnikov. Spečt preveč palačink, imet večje zaloge pijače in pijače. Konkurenca je naredila svoje. Vse charter agencije se grebejo, da bi pridobile čimveč gostov z raznimi triki, popusti… Ko sem prišel na jadrnico, sem prvič videl, da so ble postelje pripravljena za spanje in ni bilo potrebno pripravljat posteljnine. V agenciji so mi pri prevzemu barke takoj dali prospekte, kje se dobro je, katere marine so poceni… no pa jim ni treba vedno verjet.
Torej majna ekipa: skiper (jaz) prvi oficir in 2 članici posadke. To je bilo pravo dopustniško jadranje, lepo počasi, nikamor se nam ne mudi, zjutraj ni vstajanja ob 6.00 in podobnega. Ob 9h zajtrk, kava in travarica v najbližjem bifeju. Trgovina svež kruh, nova zaloga paradajza, pa gremo naprej.
Prepis iz ladijskega dnevnika:
1. dan SO – Štart: marina Kaštela Gomilica – Split – Brač – Milna marina Vlaska
2. dan NE – Vis – Vis (ful piha do 30 valovi)
3. dan PO – Korčula – Vela Luka
4. dan TO&SR – Pakleni otoki – (dežuje) Palmižana tu smo 2 noči, ker smo na dopustu in počivamo
5. dan ČE – Drvenik veliki in mali (Jugo 20 vozlu) Trogir
6. dan PE – Rogač (kava sladoled) in nazaj v izhodiščno marino
Skupno 152 navtičnih milj in max hitrost na jadra 8.0 vozla.
Letos je bilo prav veliko jadralcev, predvsem AHOJČKOV – čehov, te spoznaš takoj. Ko parkirajo barko ( o tem nebi kako), priklopijo elektriko, vodo in začnejo prat jadrnico, da bo lepa. To je posebej priporočljivo, predvsem tam kjer je pomankanje vode – na otokih. Na vem zakj jim vse te vode ne zaračunajo še posebej?
Ko operejo barko, se v gručah odpravijo pod tuš, kjer uživajo, se zabavajo, pogovarjajo, voda pa teče, teče in čas, ko čakaš na tisto hitro tuširanje kot v JLA, a bi prišel še kdo na vrsto. Ko se spravijo, še na WC-je je pa konec. Tam pa ne znajo spucat za sabo.
Sicer mi ni jasno ali so Čehi čist narod, ko vse perejo ali so veliki packi.
Z vremenom smo imeli, kar srečo, en dan dežja, dober veter. Na Paklenih otokih sem se tudi kopal, no hm, oblečen v neopren sem malo šnorkljal, in gledal kaj je novega v podvodnem svetu. Srečal eno ribo 2 prazne konzerve od piva, nekaj ježkov.
Trogir: Zadnje spanje v Trogirju: Gremo v mesto na večerjo, Ogled mesta oprezanje za kako dobro hrano. Ko se že odločimo tu not zgleda dobro takoj nas pozdravijo v češčini. Ne hvala ljepo nečemo kod vas.
V vsem času so se gostinci naučili nemško italijansko češko samo po naše nočejo. No izbira druge restavracije je bila odlična, škamip ribice, mmmm.
Po večerji nazaj v marino, nekako se mi ne da spat, torej še ena kokakolca in jegrček v bifeju marine. Tu so pijani delavci marine vsakega, ki je šel mimo na WC oblajali “Šta je pederu”, težili vsem gostom lokala. Razbijali šipe, nekako neugodno za turiste in smo jo spokali spat. Zjutraj je v Wcjih in tuših strašna gneča, sami Ahojčki, vse je svinsko, to jev celem tednu najbolj umazana marina. (Najbolj čisto je bilo na Palmižani.
Ni WC papirja, vsi čakajo, nikjer nobene snažilke. Nič gremo, dost je tega. Pa se zatakne pri plačilu marine.
Vrsta, ok bom počakal. Vsi iščejo direktorja marine, teta za pultom vsakemu lepo odgovori “Izvinite danas ga nema, Sorry….. ja ni ga saj jaz bi mu tud kaj povedal. Še eden pa bo konec čakanja. Nemec pred mano polača da teti 3 Eur napitnine in jo prosi če mu nekaj skopira. Ja dej baba da grem. Samo ni šlo ni bil en list skor cela knjiga Vojna in Mir. Pridem na vrsto po dobre tričetrt ure čakanja. Dobim papirje od barke račun v Evrih???? Ja a tle nimate Kun? Zakaj ma sem pa pol že doma menjal??? Ti dej men tole v Kunah pa bo. Plčam v Kunah, teta misli da se me je znebila, a jaz se ne dam. Zaprosim za knjigo pritožb. Imam pač navdih za pisanje, pišem pišem in en me gleda. V 2 minutah se je pojavil direktor???? Ja kako saj te danes ni? Takoj pregleda kaj sem mu napisal, me prosi za cel naslov. končam, tole je naporno, grem še na kapučin s travarico pol pa res gremo naprej na Drvenik.
Ja tu me ne vidijo več nekaj časa.
Mogoče bi lahko organizirali kako blogersko jadranje?