Tag: morje

  • Korzika 2022

    Korzika 2022

    Dopust September 2022 (dopust s skor punco na Korziki)

    Na sosednjem otoku Sardiniji sem bil že dvakrat je bil tokratni dopust na Korziki. Pot je skoraj ista, z avtom do Livorna in potem na trajekt.

    V 15 dneh počitnic sva se selila na štiri lokacije, kjer sva imela bazo za spanje, ter se vozila na izlete in okoliške plaže. Prva destinacija Porto-Vecchio.

    V apartma sva prispela pozno zvečer, v temi in sva šele zjutraj videla kako izgleda apartmajsko naselje. V bližini na peš ni plaže, zato sva se odpeljala na bližnji plažo plažo Lecci, ko sva imela dovolj sonca sva se odpeljala naprej v Bonifacio na osvežilno pijačko. Po nekaj dneh sva s skor punco izvedla prvo skupno pranje. Zame tudi prva izkušnja z javnim pralnim strojem, sploh v francoščini.

    Plaža Roccapina, mivka in ribe, katere so me hotele pojest.

    Lušna plaža, pot do plaže je makadam, parkirišč je dovolj, kake sence ni, zato priporočam svojo marelo ali krajši obisk.

    Serra-di-Ferro – Porto Polo. Lušten hotelček (La es Kale) ob plaži, skotaj hipsterski z mešanico gostov raznih starosti. Hotel s svojo kuhinjo, da ni treba drugam na večerjo. In tudi zanimivim zajtrkom, bovla, jajčka,kava svež sok in pogled na morje.

    Calvi plaža Cala de l’Alga, vsi vodniki jo opisujejo, kot lepo. Na to plažo je zelo slaba pot, samo domorodci s terenci prihajajo. Izkušnje iz off road dirk pomagajo in prišla sva z navadnim, malce dvignjenim avtom. Plaža je brez vezna, metri morske trave.

    Na plaže v okolici Calvija se da tudi z ozkotirno železnico

    Cela Korzika ima dobro hrano, olive, domače sire in vina, vse se, da kupit na tržnicah, katere so skoraj v vsakem kraju.

    Ko sva ob poti videla kako vinarno, vinoteko sva se ustavila in kupila nekaj steklenic za domov.

    Sem ljubitelj morja, jadranja zato sva se ustavila tudi na nekaj svetilnikih.

    Zanimav cerkev,z kipci vesolcev na fasadi

    Ker se ne da vsega opisati, je spodaj v galeriji še več fotografij iz počitnic:

  • Dopust 2021 – Karpatos

    Dopust 2021 – Karpatos

    Dopust se ne planira, dopust se zgodi.

    Ker sem samski, sem se zelo branil dopusta, nekako se mi ni dalo, da bi šel, nekam kamorkoli čisto sam.

    Ker sem imel že vsega dost, predvsem, ko gledam celo poletje na socialnih omrežjih slike, kako vsi uživajo na dopustu, prjatli, sodelavci, papež, znane osebe, predsednik. Sem se odločil v Sredo, da končno nekam grem, na dopust tam, kjer že vse poznam, pa tudi, če sem tam bil že večkrat. V četrtek po službi uletim v Palmo, v petek dokončno plačam, gospa v beli halji mi zarine negativno palčko v nos in v soboto popoldan že plavam v toplem morju, pijem Mythos, frappe…sem na zraku, sem na svobodi… tu ni nobenih mask, razen v veliki trgovini z hrano, če jo že kak kelnar ima, jo nosi pod brado. Maske nosijo samo turisti iz Italije, tej si še pri zajtrku nataknejo rokavice.

    Vsak si zaluži dopust, če zasluži za dopust je vprašanje.

    Ja dolgčas je, če si sam na dopustu, a nobel hoteli nimajo kakih družabnih gostov, ki bi ti rekli: “Hello, whher ar ju from?” Poceni hotelčki so bili žal zasedeni, še tole v zadnjem trenutku, je bil čisti čudež. Seveda je cena za enega, skoraj kot za dva. Cena na osebo + 45 – 70% računajo agencije za samske, ki zasedejo celo sobo. Zračunal, sem, da če bi seboj vzel kakega “klošarja” bi on prispeval samo 330 EUR in bi imel teden počitnic in jaz družbo. No mogoče slabo družbo.

    Karpatos je otok, kjer poznam vse, ceste, gostilne, plaže, nekaj domačinov. Sem hodim že od leta 2013, vsaj za en teden, prvič me je vzela sabo prijateljica. Otok mi je bil takoj všeč in sem ga večkrat obiskal sam, nekajkrat z mojim najstnikom in enkrat sem šel z odraslo odgovorno osebo, kar se je kasneje izkazalo za napako. Ker me je pustila, in je bil otok okužen z spomini na njo. Izogibal sem se nekaj plaž, kjer sva bila skupaj, a po parih dneh, mi je bilo vseeno… izklopil sem jo, res K jo gleda, enkrat ji bo še žal. Pol me ni več motilo, tudi ko mi je začel FB in iPhone dajat slike, od lani, kjer sem na slikah z njo, sem jo izklopil… Kva, kdo je to z mano na slikah?

    Otok je lep, plaže poznam, zato nisem rinil, na tiste z preveč turisti, tokrat sem imel skuter, prevozil sem skoraj 400 KM v enem tednu.

    Obiskal sem vse, katere poznam na otoku, jim prinesel darila, se malo podružil, da nisem bil sam. Cene so se od leta 2019 pred korono, kar dobro dvignile. Ležalnik z marelo je od 15 EUR dalje, Pivo 4 eur, prej 2,5… Večerja za 2 je bila leta 2019 – 35 eur, sedaj za enega 25, pa si nisem nič preveč privoščil, prej manj, kot prejšna leta. Ouzo pri večerji ali pivo in zapravil za en teden 1760 eur, s tem, da nisem imel najetega avta, samo scooter, v letu 2018, ko sem bil z mojim najstnikom, je bil teden doputa za 2, z avtom 1880 eur.

    Predvsem sem se odpočil, navozil s skuterejm, prebra knjigo in pol. Izklopil slabe spomine in v mojem življenju in naredil prostor za nove stvari in osebe.

  • Dan na morju

    Dan na morju, 25.4. takoj, ko so sprostili ukrepe za prehajanje občin. Je trba izkoristit, če se do večera vlada že ne premisli.

    V petek, še ni bilo gužve, sam sem se odpravil, najprej v Ankaran, plaža bivšega kampa pri mejnem pregodu Lazaret.

    Plaža je bila čisto prazna, še sam sem bil na parkirišču. poleti in jeseni če nisi bil dovolj zgodaj, ni bilo prostora za moped, kaj šele za avto.

    V tej senci sem bil večkrat z osebo, ki jo še vedno zelo pogrešam. ((MyGirl vem, da bereš))

    Koper kava v Kapetaniji in to končno prava kava v šalci, Ljubljana v petek šeni imela odprtih lokalov, ter sldoled iz sladoledarne.

    Parkiranje v Portorožu, sprehod do Pirana

    Obvezno kosilo, riba, kozarec malvazije

  • Sardinja 2020

    S punco sva tudi letoš na začetku septembra odšla na dopust na Sardinjo, že lani sva se zaljubila v ta otok. Letos sva planirala spet doust podobno kot lansko leto, a v drugih krajih. Najprej na jug otoka in proti koncu dopusta na sever. Jug nama je bolj všeč, naj turistčen in ima tudi zelo lepe plaže. Ker sva že drugič na tej poti sva bila že seznanjena z avtocesto, kje so postanki, trajektom, kako potekajo izhodi, palube, kje je spalnica…


    Tokrat, sva po otoku potovala več, obiskala kraje v notranjosti, Na blogih, turističnih vodnikih, instagramu sva našla zanimive kraje, nove lepe plaže. Že na poti na jug sva se ustavila v San Gavino Monreale, ki slavi po grefitih. Obiskala železniške postaje ozkotirne železnice za mojega sina, ki je ljubitelj vlakov..

    Najin južni del bivanja je bil pri Puli – Santa Margerita di Pula, našla sva lep apartma z dvema dvoriščema, roštiljem, senco pod borovci, bližina plaže za peš in trgovina na drugi strani.

    Tu sva prve dneve res počivala, hodila na lokalno plažo, zgodj zjutraj preden, se ja paža napolnila, sva hodila na sup, da naju kdo ne vidi, kako name ne gre najbolje in padava v morje.



    Zajtrki so bili vedno s kavico iz kafetiere, ki sem ja jaz skuhal vsako jutro, limončelom, dobrim kruhom, lokalnimi slalmami, in mortadelo, katero tako na tanko ne zna nobena prodajlaka v Ljubljani narezat.
    Po zajtrku na plažo pod marelo, kopanje uživanje, branje knjige.

    Zvečer sva kuhala večerjo, dvakrat sva pekla na roštilju, igrala karte, se pogovarjala, zabavala in crtljala. Tokrat nisva, hodila toliko ven jest.

    Šla sva na izlet, drugo plažo, Porto Pino – Arenas Biancas. Plaža z belim peskom in lepim modrim morjem.

    Ker sva si na instagramu pogledala veliko slik, sva hotela videt te kraje in sama naredit te slike. Tempio Pausania – kraj z pisanimi talnimi ploščami.

    Kraj ima eno najlepših železniških postaj na Sardninji. S poslikavami in posebno kovinsko streho.

    Severni del – Archazena, tu sva rezervirala apartma v turističnem naselju, plaža ni najlepša a sva se vsak dan vozila drugam na plažo ali izlet.

    Obiskala sva Porto Cervo kraj za bogate, jahte, trgovine z dragimi stvarmi, mestece je zanimivo, veliko trgovin, ki niso za moj žep.

    Palža Spagia Lisicia Ruja je bila tista, za poležavanje popoldan na plaži.

    Dan na plaži Cala Sabina zanimiva plaža z dostopom iz parkirišča skozi tunelček pod železnico. Ob plaži je tudi železniška postaja.

    Zanimivo je gledat, vlak iz morja, nekako neobičajno se mi zdi.

    Arzachena, mesto z mavričnimi stopnicami.

    Železniška postaja

    Letos zaradi virusa, ni bilo kake pretirane gužve, bila sva v začetku septembra, kot lani, a je bilo precej manj ljudi. Nekateri se bojijo virusa in so imeli maske tudi pod marelami na plaži, čeprav smo bili vsi vsaj 5 m oddaljeni.



    Za nazaj sva vzela dnevni trajekt, da bi bila na soncu, gledala, kako trajekt potuje mimo Korzike, a vreme ni bilo najbolj naklonjeno.Večino poti sva preživela na palubi, na zraku, brez mask.samo Rezervirane sva imela letalske sedeže, ki so bolj udobni kot v letalu.

    Prespala sva v Lucci, ogled mesta s kolesom, zadnji Aperol, pot po obrobju Toskane.

    Na poti domov sva si ogledal še viseč most San Marcelo Pistoese najdalšji most na katerem sva bila. San Marcelo.

    Super sva se imela, uživala, res pravi dopust. To je bil najin zadnji skupen dopust. Več fotografij v galeriji:

  • Prvomajsko Barkarjenje

    Po dolgem času spet prvomajske počitnice: dopust, morje barka, dobra hrana….

    Tokrat ni smo šli z jadrnico ampak z ptovalno barko Linssen, ki s svojo potovalno hitrostjo 7 NM ne porabi preveč nafte. V 6 dneh smo naredili za cel val 202 navtičnih milj.

    Morje je bilo primerno toplo za kopanje

    (more…)

  • Včeraj še sneg danes dež in razmišljanje o morju

    Včeraj je bilo še vse zasneženo, danes dežuje a mislim na morje. Zaenkrat plan za prvomajske praznikie barka iz Pule rezervirana plovba v neznano.  Opažam, da imajo nekateri že vse za poletje rezervirano, da so takoj po novem letu že odločili. Jaz sem zelo neurejen, ne maram preveč planov, se naenkrat odločim spakiram in grem.


    Prvi maj na barki, morje ribe, zjutraj travarica…

    To sezono najbž ne bo kopanja, za vsak slučaj niti mezinčka ne bom pomočil v morje. Predvsem bo treba seboj vzet precej toplih oblačil in po dolgem času bom vzel zimsko jadralno jakno.


    Zimske slike so včerajšnje iz okolice Višnje gore, morske iz arhiva.

     

  • Belgijska obala in sipine – De Panne

    S prijateljico sva iz muzeja Louvr Lens odšla nazaj proti Belgiji do Atlantika, oba sva si želela videti veliko morje. Ta izlet je bil že nakj dni prej planiran in tudi zanimiv hotel sva imela. Če si navajen jadranske raznolike obale, je ta ravna peščena obala precej pusta. Še bolj pusta je bila zaradi slabega vremena in skoraj večera ko sva prispela v De Panne. Ne morem si točno predstavljat, kako ta obala zgleda poleti, ko je polna turistov.

    Sprehod čez sipine, je nekaj posebnega. Tam kjer je pot je voda in če nisi oborožen z gumjastimi škorni moraš malo več pesačit.


    Te sipine se stalno spreminjao, malo zaradi vetra in pod sipinami se mešata sladka in slana morska voda, kar oblikuje hribčke in doline.

  • Pomladansko jadranje

    Pomladansko jadranje ob dolgemu sklopu praznikov od velike noči, dneva OF in praznika dela, 10 dni dopusta potem pa spet vse po starem.

    Ker nismo bili na regati ampak na dopustu, smo jadranje vzeli zelo dopustniško in nismo pretiravali, vreme ni bilo najbolše za celodnevna jadranja na drugi konec jadrana. Turistično smo si ogledali Vis in Hvar. (more…)

  • Rab (mini dopust)

    Vikend, dan dopusta in praznični dan ((Dan OF)) je bil dovolj za mini dopustek. Veliko počivanja, nič službe, telefonov. Obilica dobre hrane, pečene na žaru: sveže ribe in meso. ((Moram pohvalit našega mojstra za roštilj)).
    Jaz sem kuhal juhce: gobovo iz vrečke, krompirjevo (kila krompirja je bila v vrečki) in brez paradižnikove ne gre. Po večerji obvezno igranje enke. Zjutraj na tržnico po sveže ribe in na travarico. Sploh ne vem zakaj sem šel nazaj v službo, bom  ponovil kmalu s kakšnim jadranjem.

    Slike z opisi v galeriji