Vedno veš, da bo prišel nekoč tisti čas, ko se moraš posloviti. Vem težko je bilo že, ko sem moral dat psa na inekcijo po 13h letih. Veš, da mu bo tako bolje, da ne bo več trpel, da mu bo boljše v pasjih nebesih, pa vseeno ti je hudo, teško je. Čeprav je bil samo pes, dobiš solzne oči, bil je družinski član.
In spet je tu, tak dogodek. Z njim sem preživel veliko let, veliko dobrega, tudi kaj neprijetnega. Toda čas je prišel, treba se je posloviti od njega, star je že, še vedno miga sicer bolj počasi, malce hrope, zvečer ko sva sama, brez glasbe v ozadju, ga slišim, vedno glasnejši je. Vseskupaj je neprijetno, moteče. Čeprav sem dobro skrbel zanj, mu vsake toliko kupil kak priboljšek, kaj novega, da ga razveselim in opogumim, da bi bilo tudi meni lažje ko sem z njim.
Toda nič mu ne pomaga, ure so mu štete, preživlja zadnje dneve, ne moreš se ga kar tako znebiti. Tudi ko kupiš novega, ju pustiš skupaj privezana, da bosta malo skupaj, da se naučita česa, predvsem novi se mora učiti od starejšega, bolj izkušenega. Da se jaz in ostali privadimo, na bolj poskočnega, živahnega, ki (še) ne hrope, diha lepo umirjeno. Ja mlad je še in vse gre lažje.
Tudi sam se počutim ob njem mlajšega, vse se dogaja hitreje, ni mi ga treba čakat, hiter je. Ni čisto enak, je iste vrste, sta sorodnika, izhajata iz iste družine in tudi ubogata na iste ukaze. Nov je večji, ko ju postavim skupaj, stari zgleda prav nebogljeno, čuden je, smešen kaj vem, kako bi ga opisal.
Pa vendar je bil vsa leta najbolši, zvest prijatelj, sploh si ne moremo predstavljat življenja brez, vse bi bilo dolgočasno, temno…. ja ne vem kaj bi brez.
Še nakaj dni, uric, minutk in ostane samo novi.
Vesel sem, to sploh ni žalostno, drugače je treba gledat – pozitivno!
Stari ostane samo še kot spomin in na fotografiji. Slikal sem ju skupaj, to je njuna zanja in edina skupna slika. Da ju še predstavim, če slučajno nebi opazili razlike: na vaši desni je stari na levi novi.
(Klikni na fotoografijo za povečavo)
DESNI: stari – PowerMac Dual 1.25 PowerPC z 1.5 GB RAMa, diskom 2x 120 GB
LEVI: novi – MacPro 2 x 2.8 Ghz Quad-Core Intel Xenon z 6 GB RAMa in skoraj 1TB diskovja.
Pošljem ga v dom starejših Mekov, kjer bodo medicinske sestre, strežnice in ostalo osebje lepo skrbeli zanj do konca njegovih dni.
Comments
One response to “Čas slovesa”
Jst pa že skor v solze,… k sem mislala da gre res za psa!!! ;P