Blog

  • Ko podplat noče z mano

    Nedeljski izlet v neznano: v hribe po več kot 20 letih. ((To, da sem šel v hribe je nekaj posebnega. Ne maram hribolazenja. Nekdo, ne povem kdo je, a ona že ve mi je rekla, da sem se spremenil v zadnjih mesecih. Tisti, ki me poznajo bi me prašal če sem bolan, če se mi je zmešal in kje je tisti pravi, da ga naj marsovci takoj vrnejo. Mogoče so me pa res zamenajli marsovci.))

    Ker nimam nikogar za zraven sem se odpravil kar sam. Spakiral sem gojzerje, kopalke, kapo, kratke hlače skiro, GPS, iPod, iFon in še nekaj malenkosti za vsak slučaj. Ter bistvo proviant – čokolado!

    Grem proti primorski, ne vem zakaj ampak prva postaja je bila Cerknica. Pusta ni, čarovnce so na Slivnici, gor pa res ne grem, kaj bi lezel v ta strmi klanec in sem pofotkal kip Martina Krapna.Nazaj na avtocesto, no to je bila velika napaka. Imam vinjeto za avtocesto DARS pa obnavlja. Eno uro čakanja, no vsaj delali so v nedeljo.

    Izvoz Razdrto, parkiram v vasi in ja tu gor. Nisem bil v hribih več kot 20 let. Če pa sem že je bilo pa z terencem, Na Nanosu sem bil z taborniki v osnovni šoli, se pravi 30 let nazaj. Vem samo, da me je zebl, pa da so bile mrzle zajle.

    Odločil sem se za strmo pot. Uro in pol bom pa že zmogel, če grejo te stare gospe pred mano po strmi, grem še jaz. In tudi prišel sem do vrha  urco in 13 minut.Z malo lovljenja zraka vsake toliko in za fotkanje.
    Kar uredu, za nekoga, ki mu je muka pridet Rožnik ali na najvišjo točko v bližini – Šmarno goro. Nimam kondicije, ne športam, ne hodim v fitnes, ne hodim redno na sprehode, in sem že star. ((To je moje mnenje, no sej ni tok mal čez 40))

    Na vrhu je bilo precej planincev, turistov, kužuščkov in otrok. Vreme je bilo sicer sončno, a ne dovolj, da bi videl morje. ((ga bom pa šel od bliz pogledat))V koči nepopisna gužva in sem obupal, da bom dočakal tisto joto, ter se odpravil v dolino, tokrat po lažji poti, tko za vsak slučaj. Jedel bom pa napolitanke iz nahrbtnika in potem se kje ustavil po poti.

    Na poti navzdol se je podplat odločil, da ima dost, da on pa ne gre več naprej skupaj z mano. Če sem že jaz tok nor, da hodim v hribe, se on ne gre več.

    Ker sem še iz časov, ko smo imeli akcije NNNP ((Nič nas ne sme presenetit)) sem imel sabo v nahrbtniku zraven čokolade še moje petprstnike. ((Vibram five fingers – povezava)) Lepo sem se preobu in odskakljal v dolino. Mal so me čudn gledal in spraševal kaj mam to in zakaj, ampak obnese se tudi tu, na samo za na Šmarno goro.

    Prispem do avta v uri in 20 minut, z preobuvanjem in fotkanjem. Zdej pa jest, lakota.

    Ker sem že takorekoč na morju, še malo pa bom v Izoli pri Sidru v moji najljubši gostilni na obali. Po poti študiram, kaj bi, ribo, kalamare, pleskavico un pa počasi kruli in čaka, kdaj bo kaj resnega not padlo.

    Vladimir me prepriča v špagetine z pršutom in gobami in paradajz solato. Majo nove kelnarce, kdo si bo zdej zapomnil, kako je kateri ime. Že zadnič sem za eno študiral, kaj je. No tole taluštkano si bom zapomnil, drugo pa drugič pa bo.

    Pa pivce sem si tudi zaslužil po takem izletu.

    Za drugič moram kupit: gojzerje in kremo za sonce, ker sem rdeč, ko kuhan cviček.

  • Modrost iz risanke:

    Tole sem si zapomnil iz risanke Kung Fu Panda, pa se mi zdi, da velja zame in še za koga:

    Preveč tuhtam kaj je bilo in kaj še bo.

    Rek pravi:

    Včeraj je zgodovina

    Jutri je zavit v skrivnost
    Danes nam je pa dan
  • Na sprehodu po Ljubljani

    Po delovni soboti sem šel na sprehod, kavo, z aparatom v roki ob Ljubljanici po mestu.

    Dan bosanskih jedi, Ljubljanica, tržnica, paradajzi, kava, skok čez kožo ….
    Srečal veliko tistih, ki jih že dolgo nisem videl.

    Tole je nastalo, fotke  in nekateri opisi so zraven.

  • Delovna sobota

    dobre in slabe lastnosti

    – šefi so veseli, da delam
    – imam kavomat in družbo za kavo
    – višja plača, hm nebi o tem
    – lahko naredim vse v miru, se posvetim delu, ker ni telefonov, in ostalih, ki bi me motili
    – doma je dolgčas
    – nimam obljubljenega zajtrka ampak čokoladke iz avtomata
    – lahko bi spal dlje
    – mogoče bi lahko šel na tržnico, izlet, ampak je bolš bit sam v pisarni, kot sam na izletu,
    danes ni najlepše vreme

    Sicer je pa danes prva delovna sobota ta mesec in delajo tudi nekateri državni uradi.

  • Čiščenje imenika in naslovov

    V iPhonu in v Adress Booku na Meku se imel 168 imen. Večine sploh nisem uporabljal. Zato sem se lotil spomladanskega čiščenja.

    Od začetnih 186 imen sem prišel na 95. Polovica manj. Zares jih rabim 22, ki so v grupi domači in prijatelji, grupa služba šteje 34 oseb ((to ostaja za slabe čase, ne opravljam več službenih pogovorov)), 39 številk se razdeli na gostilne, zdravnike, taksi, servise in ostale znance ter dalno žlahto.

    Počakal bom še kak mesec in bom še kaj pobrisal, če ne bom uporabljal.

    POGOVORI:

    Število oseb ((privatnih pogovorov dohodni in odhodni klici)) s katerimi sem se pogovarjal od prvega Marca do danes : 8 in to skupno v 121 pogovrih. (nekateri samo enkrat, 28 x in 52 pogovorov z isto osebo)

    SMSi

    No tole je pa v spominu iPhona od 14. Septembra 2008:

    SMS prejeti 233, poslani 227 v komunikaciji z 7 različnimi osebami

    MMSi

    MMS od februarja: poslani 3x dvema različnima, prejeti 2x od dveh različnih oseb

    Tu ena oseba že odpade, ker me ne bo več klicala ((ker me ne mara več)) ali SMS-ala in najbolše, da ne je tudi jaz ne kličem več.

    Torej v prihodnosti še manj pogovorov in se potem sprašujem, če  sploh in zakaj plačevat naročnino?
    Ali res rabim mobilni telefon?
    Ali ni za teh nekaj klicev iPhone predrag telefon?

    Mogoče, če bo treba kdaj poklicat gasilce ali rešilca.

  • Mini izlet: Istra

    Fotke iz mini izletka po Istri.
    Tudi dan brez sončka se, da izkorist za kak kratek izlet in sprehod. Brez aparata seveda ne gre, glede na oblačnost sem naredil samo nekaj fotk.

    Buzet, Pazin, Grdoselo, ki je prav prijetna mala vasica.

    Bo treba ponovit v večji zasedbi ((vsaj v dvoje)), na sončen dan za kak resen fotosession. In po sprehodu pa vasicah napolnit želodčke v kaki prijetni gostilni na kosilu s kozarčkom vinca. ((samo enim, za zdravje))

  • Zakaj imam novo telefonsko številko?

    Telefonsko številko ((in Mobitel za Simobil, da bi prišparal, pa je račun sedaj še višji ne glede na reklame)) sem zamenjal že pred enim mesecem. Tole zadnjo števiko sem imel kar nekaj let. Še prej sem imel 0609  – NMT telefon in tudi nekaj drugih, 041, 040.

    Če daš nekomu pri nekem službenem projektu telefonsko številko,ali ga pokličeš iz svojega GSMa, jo potem izkoristi, ko se mu zatakne in je to v nedeljo zvečer, on bi se pogovarjal o službenih stvareh. Jaa saj ne gori, pokliči jutri ali pošlji mail, če pa gori pokliči 112.

    Trenutno le redki vejo mojo novo telefonsko številko. Predvsem sem se rešil službenih pogovorov v mojem privat in tudi službenem času. Ko sem v službi sam dosegljiv na interni številki. Za službene pogovore tudi obsaja številka. Zato stoji na mizi tisti telefonski aparat z slušalko na žico. Ne, da me iz druge pisarne kličejo na GSM.

    V službi nima nihče ((no obstajajo tudi izjeme, samo to so tisti, s katerimi grem tudi privat na kavo izven delovnega časa)) mojega privat GSMa. Zakaj že bi me moral kdorkoli klicat? Saj sem vsak dan tam, vsaj 8 ur. Saj za to ne dobim, kakega dodatka pri plači, pa še nevarnega sevanja sem se rešil. Če mislijo, da rabim telefon, naj mi ga lepo plačujejo tudi za privatno uporabo. Nisem prepričan, da ga res potrebujem, potem te lahko kliče vsak kadarkoli in moraš biti dosegljiv. Še vedno občasno berem maile v svojem prostem času, če bo kaj nujnega bom tam videl.

    Tako sem bolj svoboden in sam izbiram s kom se pogovarjam, ker tudi sam plačujem naročnino.
    Tako ali tako pa nimam veliko privat pogovorov. ((tole je pa že druga zgodba, za jutri))

  • Uporabniško ime in geslo

    Razna gesla uporabljam za dostop v računalnik, mail, bankomat, …

    Na vsakem računalniku imam neko drugo uporabniško ime. V službi eno, doma drugo. Nekako se probam držat vsaj enega gesla ali izpeljanke tega na vseh računalnikih in ostalih dostopih. Ko ga zamenjam, ga povsod, da ne pozabim in potem probavam kaj sem že imel pred tremi leti??? Enostavna gesla (lopata, krompir, geslo4) uporabljam, za razne brezvezne stvari. Bolj zahtevno geslo pa za kaj bolj resnega, kjer je zraven še kak podatek, naslov, št. kartice. Za take stvari uporabljam 15 mestno geslo, ker si večjo kombinacijo, črk in številk po pravem vrstnem redu na morem zapomnit. Kdor bo hotel kam udret se bo že potrudil in geslo skrekal.

    Prijava v maile (gmail, siol…) ali na razne forume izberem vedno isto uporabniško ime, jasno kaj pa drugega kot paradajz. Ampak, včasih pridem do problema, ko to uporabniško ime že obstaja. Ok, se zgodi, da se kdo spomne uporabit paradajz, kot uporabniško ime, besedo uporablja kar nekaj ljudi, v Sloveniji in del bivše jugoslavije. Ampak na kakem tujem forumu tudi??? Ja kaj pa naj sedaj izberem? Ime, ja Janezov, Francelnov, Barbar in podobno je tudi že vsepolno, lahko torej probam ime123,

    Gesla izbiram kar tako, od enostavnih do butastih, ki jih moram potem občasno pogledat na plonk listek, ali zresetirat geslo, ker ga dolgo nisem uporabljal in sem umes že pozabil. Najmanj varna gesla so imena otrok, partnerjev. V Službi, če moram v kak drug računalni, se samo spmnem imena otrok ali žene sodelavca pa sem ponavadi že kar uganil.
    Če ne pa se najde tudi prilepljen listek na drugi strani tipkovnice , listek v prvem predalu, ker nekateri, si gesla ne zapomnejo.

  • Eurocrem


    Mlajše generacije tega ne poznajo so bolj za Nutelo. Še Luka je rekel, da je dobro ampak ni najboljše.
    Eurocrem Block je izginil v trenutku. Lonček sem pa pojedel z žlico v dveh večerih.

    Tega po naših trgovinah nisem videl že dolgo. Na izletu po bivši Jugoslovanski republiki sem spet v trgovini zagledal hrano moje mladosti in sem moral takoj kupit zalogo. Prej sem vedno kupil male plastične lončke, tokrat sem nabavil veliko zalogo.
    Kaj ste imeli vi raje? Belo ali črno? Na kruhu tega nisem nikoli maral, direkt z žlico ali s piškoti in palačinkami.

    Proizvajalec je bil v stari Jugoslaviji Takovo in še danes ga tam proizvajajo. Proizvodnja je bila po Italijanski licenci od leta 1972, ni bil pravi Jugoslovanski proizvod, a imeli smo ga za svojega.