Blog

In pri vseh majicah, ki sem jih naredil za službo, sem se odločil, da naredim še svojo “Paradajz majico”. Obstaja že ena majica v.0.9, ki jo nosim že 3 leta občasno, ampak tale dezen je ratu zdele v 5 minutah in gre jutri že v izdelavo prvih 10 kosov.

Design je ostal od takrat, ko sem delal temo za moj iPhone za prikaz polnjenja baterije.

No noč je še dolga, delam verizijo 2.0. Dezen je že v glavi. V hladilnik po paradajz, pofotkat pa 2 ure fotošopa in illustrator pol urce pa bo, če ne bom prej zaspal.

Tale kravica se je šla skrivalnice. Mal se pokaže pol pa spet za hribček …

Kaj napisat v avtomatski odgovor, ko te ni?

Ker ne hodim veliko okrog, če pa že grem se potrudim prebrat, kak mail na iFonu. Ampak, takole za dopust, mi res ni treba a ne? Najlažje je napisat kar klasično: Sori sem aut of ofis, ampak, kaj če mi to ni všeč? Malce sem poguglal in našel, kar nekaj zabavnih sporočil. Samo to ni, kar iščem, saj ne vem kaj zares želim sporočiti nazaj.

Lahko bi napisal:

Pozdravljeni

trenutno imam svojih težav dovolj in se ne morem ukvarjat še z vašimi.
Odgovorim, takoj ko se rešim svojih težav.

Ampak to ni to, iščem nekaj drugega, tudi, da sem na dopustu mi ni najboljš, eni delajo jaz pa na dopustu, to ne gre, da jih dražim, sploh sedaj v recesiji.

Mogoče tole:

Pozdravljeni,

Hvala za vaš mail.

To je avtomatsko generirano sporočilo. Trenutno sem odsoten. ((no skos sem mal odsoten, sam zdej me fizično ni tu))

Še nekaj časa me ne bo, mogoče me ne bo nikoli več, ali pa pridem čez pol urice nazaj.

Če bi bil prisoten, najbrž nebi dobili tega odgovora na vaš mail.

Vsekakor odgovorim na željeno in nezaželjeno pošto, ko in če bo mogoče.

V takem vrstnem redu, kot sem jo prejel. Ste 81 v čakalni vrsti, odgovor dobite predvidoma čez 7 dni.

Lep dan še naprej, Marko

Mogoče tudi to ni najboljše.

Nič, jaz grem na zaslužene počitnice, med tem bom premislil kaj napisat prihodnjič.
Sprejemam pa predloge.

Lov za izgubljenimi stvarmi:

Vsake toliko kaj izgubim ali založim. Včasih si kako stvar spravim na tako mesto, da bom ja vedel kje je. A ko pride dan, da to potrebujem ni nikjer. Skoraj vsako jutro iščem ključe od avta, to ne šteje, to je že rutina. ((včasih sem imel katrco, pa so bili kjluči celo leto skoz not in je noben ni hotel ukrast))

Nazadnje sem iskal baterijo za fotoaparat, obrnil sem skoraj vse. Vem, da je bila nazadnje v oranžnem nahrbtniku, skupaj z ostalimi stvarmi. Lahko mi je padla ven ko sem jemal kaj ven, ali nisem imel dobro zapete zadrge in bi se izmuznila.
In baterije ni nikjer, obrnil sem vse, da bi jo našel sem tudi avto posesal. Spraševal, če sem jo kje pozabil. Ko sem baterijo že odpisal, sem jo našel zavito v nogavice, v istem nahrbtniku, jasno, ko sem šel na Nanos sem jo sam dal v nogavice, da bi bila na mehkem, da nebi ropotalz z ostalim stvarmi v žepku. Moram si zapisat, kam kaj dam.

Trenutno pogrešam potovalko, to je stvar, ki je ne izgubiš ali založiš kar tako. Je precej velika, modre barve ni ravno najnovejša, ((kupljena tam po vojni enkrat, 1991)) a je praktična. Obrnil sem že vse, a potovalke nikjer. Ne spomnim se kje bi kdaj bil z njo, mislim, da lani ali januarja. Če bi jo kje pozabil bi mi najbrž manjkalo še kaj od tistega, kar je bilo notri.

Trenutno pogrešam:

– potovalko
– avtomobilček ferari – še iz otroštva
– eno knjigo o balonih (najbrž komu posodil, ali kje pozabil)
– dežnik (pisan velik)
– zeleno majico
– nekaj rokavic, da sestavim pare
– šilček in olfa nož (oboje je dobro za šiljenje)
–  ???? tega ne povem (tole upam, da dobim/najdem novo in ne bom več pogrešal stare)

Pa še kaj bi sa našlo, kot naprimer + na bančnem računu

Luka je dopolnil 5 let. Imela sva skupen dan. Najprej sem ga peljal v mojo službo, tu je bil zelo zadovoljen, ker ima očka v tovarni boljše stroje kot mami v službi, ki ima samo fotokopirni stroj.

Malega strojnika so mašine bolj navdušile kot živalski vrt.

Pri pospravljanju in brskanju po predalih sem našel mojo taborniško izkaznico:

Ja takle fantek sem bil. Najbolj zanimiva je prisega, da bom čuval bratstvo in enotnost… Temu so se vsi moji mlajši kolegi smejali,
nekateri se takrat še rodili niso, ko sem jaz že s taborniki hodil okrog.

Glede na zgodovinske dogodke, nisem dobro čuval svojo Socijalistično federativno republiko.
Pa tudi 1. in 12. taborniški zakon sta mi ušla izpod nadzora.

Ne bom več pisal, danes, jutri, mogoče kak teden mogoče, kak mesec ali nikoli več.
Ni volje, ni idej, ni me, ni ničesar pametnega za pisat.
Ni volje za narest kako fotko in jo objavit.

Nič ni, trenutno sem slabe volje in to je to.

Imejte se lepo in uživajte, kar se da.