Category: Pisarije

Tu piše marsikaj

  • Lep petek po službi

    Lep sončen petek, je privabil veliko ljudi v staro Ljubljano. Prav paše po službi na kavo v drugačno okolje.

  • Rumeni škorni

    Želim si rumenih gumijastih škornov za dež vsaj podobni morajo biti tem, ki sem jih narisal. Obredel sem že vse Ljubljanske trgovine, a dobiš samo črne in lovsko zelene. Za deževen turoben dan se mi zdijo najbolj primerni rumeni, da se vidijo kot odsev sonca v lužah. Rumene škorne sem imel kot otrok in rumeno palerino in so me sošolci klicali kanarček.

    Če bi bil punčka bi bilo neskončno možnosti za pisane škorne. Sem šel tudi v Trst, kot v starih časih in tudi tam jih nisem našel. Opcija je še internet ali ena trgovina v Bruslju, kjer sem jih že gledal.

  • Bil sem vojak JLA

    Bil sem vojak JLA, tako kot večina v tistih časih. Na današnji dan 19.3.1986 kot 19 letni fant sem MORAL k vojakom.

    Takrat ni bilo civilnega služenja ali kakega izgovora. Ugovor vesti o ne nošenju orožja te je pripeljal v zapor. Večkrat sem moral na raport, ker je v Mladini pisalo kaj proti JLA ali proti ustavnega.

    Kaj pa vem, če je bila kaka korist od mene, pač moral sem preživet tisto leto tam v Novem Sadu in Subotici. Spominjam se samo dobre hrane v mestu, čevapi, bureki pite… Vojaška hrana mi ni preveč dišala. Vedno sem se znadu in bolj malo delal. Imel sem tudi normalno obleko in vsake toliko smo pobegnili v disko.


    Vedno sem imel rumeno priponko slovenija moja dežela, zaradi katere sem imel precej težav in Ray Banke, pa potni list za vsak slučaj.

    Kdo so pa vsi vojaki zraven mene na slikah pa nimam pojma.

  • Misel noči: O pameti

    Boljše je bit počasne pameti, kot neumen.

    Priznam, da pašem v prvo kategorijo.

  • Kar skuham tudi pojem

    Rad kuham a ne maram kuhat samo zase, če sem lačen se ponavadi prehranjujem zunaj. Razne gostilne, pizzerija ((ponavadi pizzerija Graaža)) ali kaka hitra prehrana na ulici burek, kebab, Mcdonaldsu se zadnje čase izogibam ((Zaradi kraje denarnice v Bruseljskem Mcdonaldsu – beri moje bloge iz Bruslja)).

    Za hudo lakoto je dober Čips ali Šidki ((šidki = ara je papiga ki je ni zraven v vrečki)), od kuhane hitre hrane so zelo enostavne juhe iz vrečk ali Ovka ((Ker v hrenovki nič hrena je navadna ovka))
    Rad kuham za druge, seveda če je kdo pripravljen na mojo nenavadno kuharijo, kjer ni vedno prisoten paradajz. Spomnim se zrezkov iz bikca, ki sem ga poznal in božal preden je meso postal, te zrezke sem pripravil za slavnosno novoletno večerjo za dva. Najprej so bili nekaj dni v marinadi, nič ni ostalo, ali kake paradižnikove juhe skuhane na jadranju, pri kateri so krožniki na koncu polizani.

    Nazadnje sem kuhal v januarju, ko sem še imel za koga kuhat, potem me kuharija ni pritegnila do danes ko, me je lakota in želja po neki moji domači posebni hrani premamila. Nabavil sem nekaj sestavin za dva obroka a sem jih potem sestavil v eno jed brez posebnega prej naštudiranega recepta.

    Ravioli s piščancem in zelenjavo v poprovi omaki
    Sestavine: Piščanec z zelenjavo za vok kupljen pri najboljšem sosedu, kape, začimbe, smetana za kuhanje, čebula, zeleni poper v slanici in ravioli iz Ljubljanske tržnice. Nastala je neka mešanica kitajsko mediteranske jedi.

    Ponavadi moje nenavadne kuharske mojstrovine pohvalijo, ali se pa samo fine delajo in vse pojedo.

  • Domač kruh s paradajzom

    Domč kruh s paradajzom se pripravi po receptu za peko domačega kruha. V testo dodamo narezan na soncu posušen paradajz v oljčnem ali olivnem olju. Za še boljši okus priporočam, tekočino stisnjeno iz svežega paradajza namesto vode. No nekako mi je izdelava paradižnikovih piškotov bolj leži in tudi povpraševanja je veliko več.

  • Pomlad prihaja: Z istim tempom naprej

    Ta doma dizajniran plakat imam v pisarni že nekaj let. Vsako pomlad je aktualen.

  • Bruselj konec (ljubezenske) zgodbe


    S tem zapisom se poslavljam od Brusllja

    V Bruselj sem hodil, ker sem se zaljubil v punco, ki tu živi. V Bruslju sem doživel veliiko lepega, dobrega in slabega ter veliko razočaranje. Od salbih stvari najprej so me okradli, denarnico z 400 euri vsemi dokumenti, bančnimi karticami, potem me je punca pustila, nakar sem šel od žalosti na pivo ter dobil herpes, pokvaril se mi je fotoaparat, dobil sem drisko najbrž od školjk, ki sem jih jedel na Belgijski obali.

    Dobre stvari
    Spoznal sem prestolnico evrope mednarodno mesto, na vsakem koraku te ljudje ogovarjajo od kod si, kaj tu delaš, tega pri nas ni da bi te v lokalu nezanaec iz sosednje mize ogovoril. smo preveč zadržan narod.

    Rad imam podzamne železnice, največ sem se z njimi vozil po Milanu in sedaj tu v Bruslju. Navadil sem sa na Bruseljski javni prevoz, mogoče bolj kot v Ljubljani.
    Videl sem veliko mesta, arhitekture, parkov, muzejev. najboljša razstava je Tercota army in seveda muzej letalstva.

    Nauk zgodbe, vse lepo ima tudi slabe strani, eno brez drugega ne gre predvsem je v nas samih kaj bomo sprejeli in kaj od tega si bomo zapomnili. Vsekakor bom od sedaj naprej bolj pazil v koga se zaljubim.

    Zenkrat naj pes poščije Bruselj!

    Čez nakaj časa se vrnem vsaj na pivo in vaflje.

     


    Zaradi ljubezenskega razočaranja sem se za nekaj časa odpovedal fotografiranju se znebil fotoaparata, risanju na majice, mogoče tudi ta blog zapustim za nakaj časa. Predvsem mislim, da sem bil cel februar precej slabe volje in tečen, za kar se opravičujem vsem s katerimi sem imel opravke v tem času.

    Prihaja nova sezona paradajzev in vse bo spet v redu.

  • Belgijska obala in sipine – De Panne

    S prijateljico sva iz muzeja Louvr Lens odšla nazaj proti Belgiji do Atlantika, oba sva si želela videti veliko morje. Ta izlet je bil že nakj dni prej planiran in tudi zanimiv hotel sva imela. Če si navajen jadranske raznolike obale, je ta ravna peščena obala precej pusta. Še bolj pusta je bila zaradi slabega vremena in skoraj večera ko sva prispela v De Panne. Ne morem si točno predstavljat, kako ta obala zgleda poleti, ko je polna turistov.

    Sprehod čez sipine, je nekaj posebnega. Tam kjer je pot je voda in če nisi oborožen z gumjastimi škorni moraš malo več pesačit.


    Te sipine se stalno spreminjao, malo zaradi vetra in pod sipinami se mešata sladka in slana morska voda, kar oblikuje hribčke in doline.