Category: Pisarije

Tu piše marsikaj

  • Končno sem spet videl svojo senco

    Sobota se je začela z dežjem, a se je zjasnilo v momentu, ko sem odšel od doma v mesto v rumenih škornjih in jadralski dežni jakni. Ker sem kot star tabornik pripravljen na vse, sem škorne kamlu zamenjal s supergami iz nahrbtnika in po kavi zbasal še jakno vanj. Prav lepo je videt svojo senco, ki jo je povzročila tista svetla stvar na nebu, ki smo jo že vsi čakali.


    Tudi prodaja marel se je z prvimi sončnimi žarki ustavila. Nekateri so jih še sušili na soncu preden jih pospravijo.

    Na Prešernovem trgu je bil festival bosanske hrane, in sem si privoščil krompirušo in za sabo še zeljanico, baklavicam sem se raje odpovedal, da ne poči trebušček.

    Seveda, se obisk tržnice ne more končat brez nakupa vsaj malo paradajza.

    Popoldanski del sonca sem izkoristil še na sprehodu v Tivoliju, kjer sem si s težavo prisvojil prosto klopco ter s knjigo in slušalkami v ušesih opazoval kako prihaja vedno več ljudi na sevž zrak lovit sončne žarke.

  • Rumeni gumjasti škorni – končno jih imam

    No končno sem le si kupil rumene gumjaste škorne. Kot je bila želja že nekaj časa, le odločit se je bilo treba. Po temeljiti raziskavi sem se odločil za Hunter, ki niso ravno poceni, so pa fajn, udobni in mehki. Tudi avto se da vozit z njimi. Našel sem jih na Čopovi, kjer mi je prijazna prodajalka moje čevlje spravila v vrečko in sem lahko odšel obut v škornih na tržnico v dežju.

    rumeni škorni
    rumeni škorni

    Z mojim nakupom rumenih škornov za dež se siguno začenja obdobje sončnega vremena. Vseeno sem si privoščil sprehod – čofotanje po lužah. Vse to sem tudi posnel in s tem stestiral še video na fotoaparatu Sony RX100 o katerem sem že pisal.

  • Pizza kot velikonočni zajtrk

    Ima vse elemnte nekega tradicionalnega velikonočnega zajtrka: šunka, jajce, hren, za dodatek še olivo, sir in paradižnikovo omako, seveda tudi zajtka ni brez kruha, tudi del pizze je testo, podobno kot kruh. Letos nisem pojedel nobenega pirha, potice, koščka šunke, čokoladnega zajca niti kinder jajčka.

    Nisem veren in me velikonočni prazniki ne zanimajo, letos sem še posebej nastrojen proti cerkvi, zaradi slabih izkušenj z verno osebo. V času velike noči se je praznovalo že pred prihodom krščanstva, kot “poganski” praznik. Praznovanje izvira iz starih Asircev in Babiloncev, ki so v tem času slavili boginjo Ištar – Ishtar. Boginjo seksa vojne, ljubezni, plodnosti, (v rimski mitologiji to vlogo prevzame Venera) zato je ta praznik vezan na luno. Praznuje se na prvo nedeljo po pomladni polni luni.

    Kot neveren bi verske praznike zamenjal za stare 2. januar, 2. maj, 29 november.

     

     

     

  • Grafit pred stolnico

    Grafit pred Ljubljansko stolnico. Na vsakem grafitu je nekaj resnice. Po mojih izkušnjah z vernimi ženskami drži.

  • Avtomatski premik ure

    Poletni čas je zame čista bedarija, dobro se navadim na ritem spanaj in prebujanja in naenkrat ena ura plus ali minus. Prišpara se pa koliko??? Moj računalnik porabi isto količino elektrike po poletnem ali zimskem času. Prav tako hladilnik, polnilec za iPhone ….

    Ena prednost premika je, da mi ni treba ob 3h zjutraj vstat in premikat kazalcev. Na Macu se ura premakne sama, prav tako na iPhonu in na iPadu.

    Vse ročne ure pa že nekaj let nimajo zamenjanih baterij, ker jih nikoli ne nosim. Ure sem ob tej priložnosti premika časa, res premaknil. Zbral vse ure po raznih kotih policah in jih premaknil v en predal, ter čakajo na nadaljno usodo.

  • Včeraj še sneg danes dež in razmišljanje o morju

    Včeraj je bilo še vse zasneženo, danes dežuje a mislim na morje. Zaenkrat plan za prvomajske praznikie barka iz Pule rezervirana plovba v neznano.  Opažam, da imajo nekateri že vse za poletje rezervirano, da so takoj po novem letu že odločili. Jaz sem zelo neurejen, ne maram preveč planov, se naenkrat odločim spakiram in grem.


    Prvi maj na barki, morje ribe, zjutraj travarica…

    To sezono najbž ne bo kopanja, za vsak slučaj niti mezinčka ne bom pomočil v morje. Predvsem bo treba seboj vzet precej toplih oblačil in po dolgem času bom vzel zimsko jadralno jakno.


    Zimske slike so včerajšnje iz okolice Višnje gore, morske iz arhiva.

     

  • Paradižnikova ribja juha

    Že zadnjič sem si v gostilni ((Gostilna sidro Izole)) zaželel kombinacijo ribje in paradižnikove juhe. Toktat sem jo dobil, čeprav ni bil noben od osebja navdušen nad mojo domislico. Predvsem ni hotel nihče tega poskusit, a je bila prav dobra, mogoče bi dodal še kapljico Tabasca in žličko kisle smetne in bi bila popolna.
    Si jo bom kamlu skuhal doma, da izpopolnim recept.

  • Tržaški kratki most

    V Trstu imajo nov most čez kanal namenjen pešcem in kolesarjem, ki so ga že pred dograditvjo poimenovali kratki most, baje naj bi bil prekrtek in so obalo skupaj potegnili z vrvmi.

    Čisto slučajno sem šel mimo ob otvoritvi, sem počakal za vsak slučaj, da ga je prvih sto prečaklo potem sem ga tudi sam preizkusil.


  • Čokoladni mus – čokoladna pena

    Pojedel sem do sedaj najbolš čikoladni mus, čokoladno peno.

    čokoladni mus – (fr. mousse au chocolat) je slastna, kremna in lahka pena iz črne čokolade, jajc in stepene sladke smetane. V Belgiji, kot deželi čokolade nisem dobil tako dobrega. Ta je iz gostilne Sidro v Izoli, če nebi pred tem pojedel posebne juhe in ribe, bi lahko pojedel tri porcije. Tu me vsakič presenetijo s kako odlično sladico. Prejšič sem jedel odličnen čokoladni sufle.