Categories
Pisarije

Prazniki za praznenje in polniki za polnjenje

Trenutni prazniki zame niso prazniki. Za praznike pričakujem polnjenje in ne praznenje. Mislim predvsem na praznike kateri ti napolnijo trebušček.

Velika noč: šunka, potica, jajca, hren, čokoladna jajca, čokoladni zajčki.
Pust: ne gre brez svežih krofov, marmeladnih, čokoladnih…
Prvi maj: čevapi na rožniku
Dan državnosti: brez sladic in česa posebnega, nekako se ne spodobi pojest čokoladnih državnih simbolov.
Dan vesoljk: (15. avgust) priporočam kako koncentrirano hrano, ki jo imajo astronavti. Tudi juha iz vrečke šteje
Dan reformacije: Torej reformativni praznik ne prinaša nobene sladice, čokolade… Danes v Viśkem Šparu ni bilo Domačica piškotov, cela groza sem se zadovoljil z napolitankami.
Noč čarovnic: ni v slovenskem običaju, čeprav vse bolj prodira iz amerike k nam kot prikrita kolonizacija v kateri otroci nabirajo slaščice od hiše do hiše, ampak saj imamo že poganski praznik pust.
Dan mrtvih spominov: tudi nima čokoladnih trug in okostnjakov iz marcipana.
Torej gre za preventivno praznenje želodčka pred vsemi prihajajočimi  decemberskimi  prazniki.
Miklavż: vsaj kak medeni parkelj In čokoladen sv. McLauš ob mandarinah. Adventne čokoladice gredo že h koncu in na vrsti so čokoladni bożički.
Božič: božičn večerja, potica in čokoladni božički
Dan samostojnosti:  če ostane kaj od božičnih dobrot, drugače pa kaj stoje burek, hot-dog…
Novo leto: slavnostna večerja ob kateri je obvezna kaka sladica in prvi januar sarmice z ostanki sladice.
Kulturni praznik: za kulturni praznik paše kaka kaplica dobrega vina, ker smo že pozabili na veseli december in kuhana vina na štantih.
Potem obstajajo še razni domači prazniki rojstni dnevi s torto, razne družinske zabave, za domače praznike štejejo tudi koline.