Vsi uporabljamo pisala raznih vrst. Nekateri, svoje kuluje nalivnike, rolerje, svinčnike čuvajo, vedno si jih pospravijo v predal, ali ženske v svojo torbico. A vseeno se zgodi, da ta najljubši kuli izgine, se izgubi, ali ga komu posodimo in je izgubljen za vse večne čase.
Pred petimi leti sem ga našel na mizici v Guinnes Pubu, ko smo bili na pivu z Tatjano, Matejem in Lauro. Med debato in pitjem piva sem ga na svečki segrel, da se je zvil.
Ta kuli, je ostal pri meni, v pisarni sem ga imel vedno na mizi. Včasih je izginil, a se je vedno vrnil. Cela firma je vedela, da je moj.
Po vsem tem času, se je odločil, da bo izpistil zadnjo kapljico tinte in odšel v zaslužen pokoj.
Prihaja dan sv. Patricka ((petek 27. marec 2009)) Če bi šel kdo z mano na pivo, bom mogoče našel nov kuli.