Na sprehodu čez mesto sem si zaželel pomfri krompir: mastnega zažganega v papirnatem škrniclu z zobotrebcem na vrhu. Za tisto vrečko krompirčka smo stali v vrsti pred okencem, na Titovi (današnja Slovenska) nasproti hotela Slon. Ponavadi pred ali po kinu.
Bila je restavracija Emona, pozneje je bil tam DairyQueen, sedaj pa prodajajo oblačila. Parv takga so prodajli na Ljubljanski avtobusni postaji in v Mariboru se spomnim tudi podobnega okusa.
Stari Ljubljančani se še spomnimo slavnih klobas (pečenic), ki so jih prodajli za Metalko v aluminjastem kiosku. Tudi Hot-Dog, ponavadi v rdečih ali umenih kioskih, je bil v modi pred prihodom ameriške hitre hrane. Sedaj je izbire veliko, burek, giros, kebab, hamburgerji ….
Na koncu sem pristal na Čopovi z rdečo vrečko z rumenim m in zelo slabim pomfijem, sploh ni bil masten, zažgan, prej bled, zares brez okusa.
