Tag: izlet

  • Rim, drugi date pri Lucianu

    Rim, drugi date pri Lucianu

    V Rimu sva nasplošno jedla zelo dobro, tudi v turističnih krmilnicah. Ko si lečen se vedno najde blizu, gostilnica, bistro vsaj za kak sendvič, ali capreze solatko. Dobro je pri izbiri pogledat, če tu jedo tudi domačini. Tako sva naletela na poceni in dobro hrano, blizu Circus Maximusa zelo dobro hrano, pizzerijo, kjer so domačini praznovali rojstni dan – Zerosettantacinque.

    Luciano je restavracija z Mišelinko za karbonaro, v kateri sem rezerviral mizo, da peljem skor punco na večerjo za najin drugi deit.



    Šefa (Luciano Monosilio), sem odkril čisto slučajno, še preden sem vedel, da grem v Rim, ko sem iskal na yutubu recept za karbonaro. Luciano Monosilio je “kralj karbonare” odlikovan z mišelinovo zvezdico in je tudi ambasador testenin.

    Ko sva prispela, je bil v vrsti za mizo še en slovenski par, torej je restavracija znana tudi ostalim iz naše dežele. V restavraciji, sva dobila majhno predjed, da sva lažje počakala na Lucianovo karbonaro.
    Iz precej velike vinske karte sem izbral steklenico oranžnega vina. Restavracije je dobro zaležena z raznimi vrstami vina.

    Sama karbonara je zelo dobra, lično postrežena, guanchale (svinska lička) je narezan na večje kocke.

    Omaka, je narejena iz jajc in mešanice Pecorina in Grana padano sirov. Nobene smetana, kakor naredijo pri nas v gostilnah. V naših gostilnah sem tudi že doživel, da če hočem karbonaro iz jajc je 2 eur doplačila.

    Krožnike sva pomazala s kruhom, dobre karbonara omakce, ni za puščat na krožniku.

    Skor punca, je rekla, da je moja karbonara boljša od Lucianotove. Mogoče, a nimam mišelin zvezdice.

    Recept moje karbonare objavim kmalu.

    Na koncu sem moral poskusit tudi sladico iz paradajza. Ki se ni izkazala za nekaj posebnega. Krhek piškot s kečapom po domače.

    Najin road trip se nadaljuje v Toskano, o temu naslednjič.

  • Potovanje po cesti  1.del Modena

    Potovanje po cesti 1.del Modena

    Potovanje po cesti ali Road Trip Italija 2022
    1. del: Modena, Ferrari muzej

    Potovanje po cesti ali Road Trip so počitnice z prevoznim sredstvom. Za potovanje po cesti potrebujemo cesto, neko prevozno sredstvo (avtomobil, motor, avto dom), čas, denar, dobro družbo in približen plan potovanja. Za prvomajske počitnice sva se s skor punco odločila, da greva na popotovanje po Toskani.

    Prvi zgodovinski Road Trip je izvedla žena Karla Benza, Bertha, ko se je z moževim prototipnim avtomobilom z otroci odpeljala od Mainhaima do Pforzheima na obisk k mami. (106 km) To je bilo za tiste čase najdaljše potovanje z avtomobilom.

    Na popotovanju po cesti ni važno kdaj prideš, gre za pot, počitnice, imamo čas, se na poti ustavimo za kavico, malico. Na poti do Rima je bila prva postaja Modena.

    Modena je znana po svoji avtomobilski industriji (AresDesign, Ferrari, Lamborghini, Maserati) in po vojaški akademiji.

    V Modeni sva rezervirala sobo preko bookinga, v vseh ocenah so hvalili zajtrk, kateri se je izkazal za mal kruhka, putrček in kapučino.
    Soba je bila podstrešna z mini balkončkom. Najbolj me je pritegnil HiFi in gore vinilnih plošč, nekatere še orginal zapakirane s cenami v Lirah.

    Ferrari muzej

    V Modeni je Enzo začel svojo pot, zato je v ob njegovi prvi garaži Muzejski kompleks rumene barve.

    Pred muzejem so male ute, kje zaprete svoje poredne otroke in greste na ogled muzeja. Lahko zaprete tudi vašega kužka, da si spočije, ker ga avtomobili ne zanimajo, če ne sme lulat po gumah.

    V veliki dvorani muzeja prikazujejo video projekcije iz Ferrarijevih dirk in ostale zgodovinske posnetke.

    V času najinega obiska je bil prenos Formule 1.

    V mestu je tudi kar nekaj grafitov. Tale me je pritegnil.

    … se nadaljuje Rimu

  • Topli kraji

    Topli kraji

    Topli kraji 1. del: Prekmurje, Vinarium, dvorec Mazentau, čokoladnica, Kodila

    Ko kdo pozimi reče, da gre v “tople” kraje vedno pomislimo na Maldive, Tajska, Kuba, Dubai, Havaji, Brazilija, Karibi, Mavricius, Avstralija, Indonezija …


    Topli kraji so zame tisti kateri imajo v imenu kraja besedo TOPLI, torej Moravske TOPLI-ce, Dolenjske TOPLI-ce, Šmarješke TOPLI-ce… Predvsem so malce bližje, če se počitnice cenejše, kot v pravih toplih krajih nebi rekel.

    Nisem bil v toplicah na zdravstveno napotnico. Imel sem še vse turistične bone za pokoristit v letu 2021, sem se odločil za malo razvajanja, dopusta in nekaj terapij v Moravskih TOPLI-cah. Hotel Ajda je bil prost, dobil sem sobo v najvišjem nadstropju z lepim razgledom.

    Dobro je da so vsi kompleksi povezani, v kopalnem plašču in japankah prideš do vseh bazenov in terapij. Izbral sem dober termin, po krompirjevih počitnicah in še pred decembrom.

    Občasno sem bil sam v bazenu, predvsem po večerji, upokojenci gredo gledat poročila in it zgodaj spat, da ne zmanjka hrane pri zajtrku. Kar se mi je zgodilo, ni bilo palčink, če sem bil po 9.uri na zajtrku.

    Kljub težavam s kolenom sem se moral spustit po toboganih v termah 3000.

    Prekmurje je lepo, spomladi, predvsem poleti ali vsaj jeseni, toda tudi lepi zimski dnevi se najdejo za izlete v okolici toplic. Pred zajtrkom sem bil že v bazenu. Dopldan sem bil zaseden z terapijami, masažami, kopelmi. Terapije za probleme s kožo in kolenom.

    Popoldan sem izkoristil za izlete po Prekmurju. Zvečer zgodaj na večerjo in na nočno kopanje.

    Kraje poznam iz pred mnogo let, ko sem bil veliko po Prekmurju in goričkem. Nekatere sem hotel videt spet, na seznam sem dodal tudi nekaj novih, za ketere sem izvedel šele ko sem brskal po spletu, kaj je zanimivega za videt.

    Dvorec Maztenau

    Enonadstropni dvorec Matzenau v neoklasičističnem slogu iz leta 1876, graščina ali grad kot mu nekateri rečejo propada sredi gozda.

    Obkroža ga tudi precej zapuščen park s propadajočimi klopcami.

    Dvorec in park ob nemu je najbrž bil veličasten nekoč davno nazaj… Predstavlajm si takratne zabave v dvorcu, dame v lepih oblekah ki so se sprehajale in nasmehale moškim obiskovalcem v parku. Zabave, plesi so bila socialna omrežja tistega časa.

    Rotunda

    Mala cerkvica Sv Nikolaja v Selu. Zraven je stala dobra gostilna, za katero sem prebral, da je zaprla vrata za vedno.

    VINARIUM

    Najvišji solp 53,5 m, v teh krajij se nahaja pri Lendavi, na vrh sem se povzpel po stopnicah, moje koleno je za navzgor ok, za dol pa ne deluje najbolje, zato sem se peljal z dvigalom. IZ vrha stolpa se vidi ob leprm vremenu daleč naogrog, zato sem si za ta izlet izbral sončen dan.

    Ob vstopnici, dobite še kozarček vina v pritličju.

    Čokoladnica, Lušt paradajzi…

    V Prekmurju je veliko zanimivih krajev, prodajln, zanimivosti, a obisku Lušt prodajalne se nisem ogel upret, kot ne obisku čokoladnice Passero v Tešanovcih.


    KODILA

    Seveda ne smem pozabit domače Prekmurske kulinarika in kot pravi ne-jedec zelenjave sem moral poskusit pravi steak v restavraciji Kodila.

    MURSKA SOBOTA

    Šel sem na sperhod čez Mursko soboto, si ogledal znamenitosti, grad, park…

    V naslednjem delu: Pristanek balona v Žetalah, Plečnikova cerkev, Otok ljubezni

    ——————————————————

    Sedaj, ko to pišem je točno eno leto od obiska Prekmurja in toplic, pozimi je več časa za pisanje bloga, zato je bil čas za objavo tega.
    Pa končno sem dal koleno na opercij, po enem letu toplic.
    Ker sem na bolniški je pravi čas za pisanje, Na Netflixu mi je že zmanjkalo filmov.

  • Dopust 2021 – Karpatos

    Dopust 2021 – Karpatos

    Dopust se ne planira, dopust se zgodi.

    Ker sem samski, sem se zelo branil dopusta, nekako se mi ni dalo, da bi šel, nekam kamorkoli čisto sam.

    Ker sem imel že vsega dost, predvsem, ko gledam celo poletje na socialnih omrežjih slike, kako vsi uživajo na dopustu, prjatli, sodelavci, papež, znane osebe, predsednik. Sem se odločil v Sredo, da končno nekam grem, na dopust tam, kjer že vse poznam, pa tudi, če sem tam bil že večkrat. V četrtek po službi uletim v Palmo, v petek dokončno plačam, gospa v beli halji mi zarine negativno palčko v nos in v soboto popoldan že plavam v toplem morju, pijem Mythos, frappe…sem na zraku, sem na svobodi… tu ni nobenih mask, razen v veliki trgovini z hrano, če jo že kak kelnar ima, jo nosi pod brado. Maske nosijo samo turisti iz Italije, tej si še pri zajtrku nataknejo rokavice.

    Vsak si zaluži dopust, če zasluži za dopust je vprašanje.

    Ja dolgčas je, če si sam na dopustu, a nobel hoteli nimajo kakih družabnih gostov, ki bi ti rekli: “Hello, whher ar ju from?” Poceni hotelčki so bili žal zasedeni, še tole v zadnjem trenutku, je bil čisti čudež. Seveda je cena za enega, skoraj kot za dva. Cena na osebo + 45 – 70% računajo agencije za samske, ki zasedejo celo sobo. Zračunal, sem, da če bi seboj vzel kakega “klošarja” bi on prispeval samo 330 EUR in bi imel teden počitnic in jaz družbo. No mogoče slabo družbo.

    Karpatos je otok, kjer poznam vse, ceste, gostilne, plaže, nekaj domačinov. Sem hodim že od leta 2013, vsaj za en teden, prvič me je vzela sabo prijateljica. Otok mi je bil takoj všeč in sem ga večkrat obiskal sam, nekajkrat z mojim najstnikom in enkrat sem šel z odraslo odgovorno osebo, kar se je kasneje izkazalo za napako. Ker me je pustila, in je bil otok okužen z spomini na njo. Izogibal sem se nekaj plaž, kjer sva bila skupaj, a po parih dneh, mi je bilo vseeno… izklopil sem jo, res K jo gleda, enkrat ji bo še žal. Pol me ni več motilo, tudi ko mi je začel FB in iPhone dajat slike, od lani, kjer sem na slikah z njo, sem jo izklopil… Kva, kdo je to z mano na slikah?

    Otok je lep, plaže poznam, zato nisem rinil, na tiste z preveč turisti, tokrat sem imel skuter, prevozil sem skoraj 400 KM v enem tednu.

    Obiskal sem vse, katere poznam na otoku, jim prinesel darila, se malo podružil, da nisem bil sam. Cene so se od leta 2019 pred korono, kar dobro dvignile. Ležalnik z marelo je od 15 EUR dalje, Pivo 4 eur, prej 2,5… Večerja za 2 je bila leta 2019 – 35 eur, sedaj za enega 25, pa si nisem nič preveč privoščil, prej manj, kot prejšna leta. Ouzo pri večerji ali pivo in zapravil za en teden 1760 eur, s tem, da nisem imel najetega avta, samo scooter, v letu 2018, ko sem bil z mojim najstnikom, je bil teden doputa za 2, z avtom 1880 eur.

    Predvsem sem se odpočil, navozil s skuterejm, prebra knjigo in pol. Izklopil slabe spomine in v mojem življenju in naredil prostor za nove stvari in osebe.

  • Izlet v neznano 2020

    Kot v lanskem letu, sem tudi letos pripravil izlet v neznano za mojega najstnika. Ker ima rad letala, sem našel odlično pot v neznano zanj. Kot vsak izlet se vse začne z dobro organizacij, planiranjem in sendviči.

    Dan 1 – Pot

    Tokrat se na pot nisva podala sama, z nama je šla tudi moja punca. Sprva, ni hotela z nama, da je to oče in sin izlet, a sem jo veeno prepričal, da je končno nekaj odprto po prvem valu Korone in da tudi ona potrebuje sprostitev. Mati mojega otroka mi je prepovedala hitro vožnjo po nemških avtocestah, a Mojci ni, zato je ona takoj, ko me je zamenjala v vožnji presegla 200 km/h.

    Luka celo pot ni vedel kaj ga čaka, opazoval je pot, videl je da se spet peljemo, peko avstrije, da smo v nemčiji in da potujemo daleč. Prvi večji postanek je bil kot vedno nenačrtovan, saj gremo na izlet v neznano. Gunzburg, pretegnit noge, kava in naprej.

    Po naporni vožnji s postanki se peljemo po avtocesti, kjer Luka zagleda rep letala in začne gledat in razlagat, da je to Concorde.

    Takrat sva mu povedala, da smo prišli v Siensheim, in da gremo juti za cel dan na ogled muzeja. Tehnični muzej Siensheim. Najprej kratek sperhod po mestu, večerja, ker smo morali izpolnit obrazec, kdo smo, zaredi morebitne okužbe z kovidom19

    Dan 2. Tehnični muzej Siensheim

    Muzej se ponaša z zbirko letal, avtomobilov, vojaške opreme, lokomotiv, formul 1, najpomembnejši del razstave je Concored in Tupolev TU-144, zardi česar smo tudi prišli.

    Po eni strani smo imeli res srečo zaradi razsajanja virusa. V muzeju ni bilo gužve, za ogled notranjosti Concorda se ponavadi čaka do dve ure v vrsti na žgočem soncu.

    Bugatti, tak model je imel moj dedek, a ga je ob odhodu nemške vojske leta 1945 raje zažgal, kot prepustil partizanom.

    Ko smo imeli muzeja dovolj, in imeli še popoldne pred seboj smo se odpravili v Heildeberg.

    Dan 2. Speyer

    Naslednji dan, smo se odpeljali še malo naprej v drug del tehničnega muzeja – Tehnični muzej Speyer.

    V tem mueju so sevada tudi letala, ladje podmornica, rusko vesoljsko plovilo Buran, glasbeni avtomati, motorji, lokomotive

    Med drugim je treba izpostavit podmornico U9, Boening 747, s katerim sem enkrat letel iz londona v ameriko. Antonov AN-22 i ladjo na kateri so živeli Kelly Family.

    Za bližji ogled vesoljskega plovila Buran, so posebni ogledi, na kar smo čakali. Da smo si lahko z vrha ogledali prtljažni prostor.

    Ladja Sean o’Kelley

    Za ogled Boeninga 747 smo kar nekaj časa čakali v vrsti, zaradi protikoronskih ukrapev. Da nebi iz letala hodili po stopnicah, smo uporabili tobogan.

    Dan 4 – dan za pot domov

    Ustavili smo se še v Ulmu za kavo in nazaj domov. Luka je bil vesel izleta in tudi Mojca, je bila navdušena nad izletom.

  • Izlet: Valencija

    Izlet v Valencijo (28. – 31. Marec 2019)

    Z mojo novo punco sva se odločila, da greva testirat sobivanje na 4 dnevnem izletu Valencijo. Najprej nakup letalskih kart preko spleta, na Bookingu sva našla majhen hotelček v centru. Rezervirala parkirišče na letališču.

    Pred izletom sva se malo pripravila, kaj je nujno potrebno videti, imel sem tudi dobro pomoč španskega sodelavca, ki je prav iz Valencije, ki nama je dal napotke kam na večerjo, kaj videti…

    Dan 1:

    Pot do Tržaškega letališča z avtom. Potem prilet v Valencijo, kjer sva takoj na letališču kupila 4 dnevni City Card za javni prevoz.

    V center sva prispela pozno popoldan z mojim najljubšim javnim prevoznim sredstvom, katerega v Ljubljani nimamo. S podzemno, dovolj blizu do hotelčka, da je bil sprehod do tja že zanimiv, ter prvi vtis Valencije. Po namestitvi kratek sprehod, po centru, poiskala sva priporočen lokal Bar Pilar za pivo in mini večerjo. Priporočam znanje španščine, tam ne zanjo niti kapljice angleščine, a sva se vseeno znašla.

    Pages: 1 2

  • Od doma na Krim s kolesom

    Ko sem po netu gledal, kako pridem Krim s kolesom, so vsi podatki, štarta iz Iga ali z avtom v  Iško vas ali proti Rakitni. Ker sem trenutno brez avta sem se odpravil, kar od doma.
    Vsaka stvar je za neki dobra, tako več prekolesarim.

    Iz Ljubljane čez barje sozi Mateno, da se izognem nevarni Ižanski cesti, do Iške vasi in v klanec po cesti mimo Gornjega Iga ter napej proti vrhu. Na vrhu se mi je pridružil Matej, ki je prišel z avtom za mano samo zaradi štrudla.

    V koči sem popil zdravila – Borovničke, čaj z medom in pojedel odlično gobovo juho, za konec seveda nepogrešliv štrudl zato sem sploh šel.

    Za pot navzdol sem ubral planinsko pešpot v Tomišelj. Naredil sem samo 2 prevala in vedno pristal na nogah kot mačka. Čas je, da bremze zrihtam, da bo zadnja tud prjela vsakič.

    Ponekod se pod listjem skriva tudi sneg. In nazaj v Ljubljano, kjer me je na poti čakal samo en hud vzpon čez avtocesto.

    Za pot s kolesom na Krim in nazaj sem potreboval:

    Krim, kolo, nahrbtik z vsem mogočim, (tudi orodje in zračnica je bila zraven)  kapo rokavice, liter vode, dve Frutabeli, 6 ur prostega časa, čelado GPS in iPhone.

    Vse skupaj je 52 km in 5 ur kolesarjenja. U bistvu za nešportnika mi kar gre.

    GPS pot

    View Krim s kolesom in a larger map