Jutranja rosa
Fotografirano, zgodaj zjutraj v istri na poti proti morju.
Do konca junija sem moral porabit še lanski dopust 7 dni. Izkoristil sem le 3 ostalo je pa šlo…. Pa saj je bilo skupno s praznikom in vikendom 5 dni. Čisto dovolj, glede na to, da ne maram dopustov.
Ker nisem vedel kam bi se dal, sem se na priporočilo sodelavca odpravil na Rab. Tam sem bil že nekajkrat z jadrnico, tako v hotelu in več dni pa še ne.
V zadnjem času je zarad fuzbala precej hrvaških navijačev prečkalo slovenijo. Tale je pa švicarski hrvat.
Ne vem zakaj jih kdo ne vpraša v kateri državi so.
Saj vem, da na ladjah in čolnih moraš imet svojo zastavo zadaj in potem še zastavo gostujoče države.
Ampak tole, mogoče je pa mislu, da je že na hrvaškem, ker še ni vinjet.
Skoz sem težil sladoledarjem, da bi paradajzev sladoled, saj je paradajz sadje. Imajo 30 vrst tega pa ne. Šlo je bolj za hec, potem sem malo poguglal in našel, kar nekaj različnih receptov. In jasno to je treba probat.
Najprej lov za IceMakerjem v BTCju ni sploh: lan smo jih dobili novembra. Ja kdo pa novembra to rabi, ko je minus zunaj ( mogoče kdo kupi za poročno darilo )
Na internetu je na prodaj, sam traja da dobiš, torej ostane samo še Črnuče center tehnike. Imajo, super.
Sestavine za paradajzev sladoled:
češnjev Paradajz, med, mleko, sladka smetana, limona, želatina.
Vse skupaj se zmiksa z mutipraktikom, preliješ v ohlajen ajsmejker in mešaš skor pol urce.
Sladoled na pogled ne kaže da je narejen iz paradjzev.
Okus – če ne veš iz česa je se zdi čuden – ne uganeš.
Naredili in pojedli smo ga. Če ga bom še kdaj naredil pa še ne vem, obstaja še veliko slastnih sladolednih receptov in ajsmejker je pripravljen …
Ko ima hudič mlade jih ima velik.
Zjutraj zamudim vlak za minutko, samo pomahal sem mu.
Ok, grem za busom, na postaji imajo lep avtomat za karte, bom kar tu kupil,
brez čakanja v vrsti, klik klik pa kartico not pa bo.

Jasno ni Apple windous error, grem v vrsto.
A bi lohk vi na karto napisal, s katerega perona gre?
Medtem ko iščem kje stoji moj bus, se on lepo odpelje. Stojim na postaji in čakam in čakam, na bus ki prihaja, saj bo naslednji. Vstopim, kupim že tretjo karto danes in se peljem.
A to še ni konec zgodbe, ključe od avta imam doma!
Torek 16.02 grem iz službe, saj je dan za igralne urice z sinom, katerega vidim dvakrat tedensko. Pridem iz službe na paririšče in tole:
Sranje en me je zaparkiral!!! Ma#!§%%$#!!% Probam se nekako izmotat, mogoče bo šlo. Motam gor dol, malo levo, Rssssssk se sliši, s prednjim delom sem zadel v skalo. Sranje, ne bo šlo.
Slikam avto in s telefonom nazaj po firmi, čigav je tale. Noben ga ne pozna, ja med 400 zapollenimi, kje naj ga najdem? mine pol ure, pokličem domov, danes me ne bo. Štiriletnik je zelo žalosten ker ne bo očka, jaz pa tudi. Popoldanska izmena konča ob desetih naj čakam al kaj?
Ura 16.45, grem v pisarno na internet pogledat kdaj gre vlak iz Ivančne Gorice v Ljubljano. Ja jasno zdele 16.51, nebom ga ujel. Naslednji šele čez eno uro. Mogoče bo kak avtobus ali pa na štop, pa bo.
Prijazni sodelavec me je peljal domov. Hvala. Domov pridem 17.55, uro in pol kasneje kot običajno.
Avto ostane v Ivančni gorici, Me prav zanima če bo počakal, ali bo v enem kosu? Jutri zjutraj z vlakom, zbudilka za ob 5.50 vlak gre ob 6.33, pol pa lahko še eno urco spim na vlaku.
Vprašanje, kaj pa drugič, ko me spet kdo zaparkira?
1 spustim gume
2 razbijem šipe
3 počakam lastnika in ga užgem okol kepe (to je sicer uredu če se ti ne mudi)
4 sovjetski minister Vladimirj Mihajlovič Molotov je imel dobro idejo, sam nimam sabo nobene flaše…..
Letos sem šel spet jadrat po dolgem času. Prvomajsko jadranje ali prvo majsko? Prvo majsko, ja je bilo ker smo bili prvega in prvič maja?? Ne neki ne štima, šli smo že aprila, torej prvo aprilsko, ne, bil je 26. april in ni bila prvoaprilska šala. No za prvomajske praznike je bilo. ((pa prej ni bilo časa da tole spišem)) Ekipa: tokrat samo štirje, majhna jadrnica Elan 333. Dosti imam organizacij jadranja, za večje število ljudi (( Pred leti nas je bilo samo99 )). Dve barke 17 oseb, je preveč. Ena barka 8 oseb, ja sam pol ni tok velkih piskrov, pa pomivat je treba več krožnikov. Spečt preveč palačink, imet večje zaloge pijače in pijače. Konkurenca je naredila svoje. Vse charter agencije se grebejo, da bi pridobile čimveč gostov z raznimi triki, popusti… Ko sem prišel na jadrnico, sem prvič videl, da so ble postelje pripravljena za spanje in ni bilo potrebno pripravljat posteljnine. V agenciji so mi pri prevzemu barke takoj dali prospekte, kje se dobro je, katere marine so poceni… no pa jim ni treba vedno verjet.
Torej majna ekipa: skiper (jaz) prvi oficir in 2 članici posadke. To je bilo pravo dopustniško jadranje, lepo počasi, nikamor se nam ne mudi, zjutraj ni vstajanja ob 6.00 in podobnega. Ob 9h zajtrk, kava in travarica v najbližjem bifeju. Trgovina svež kruh, nova zaloga paradajza, pa gremo naprej.
Prepis iz ladijskega dnevnika: