Blog

  • NeŠportnik in popravni iz telovadbe

    Skoz pravim zase, da nisem športnik. Ne spoznam se niti na fuzbal, zakaj jih toliko leta za eno žogo. Pri golfu ima vsak svojo žogo, goro palic in še pomočnika. Dirkači vsak svoj avto ali motor. Pri balonarskih tekmovanjih en pilot en balon in zemeljska ekipa. Americans cup vsaka ekipa svojo jadrnico. Na konjskih dirkah isto jockey in en konj.
    Predstavljajte si, da bi 12 ljudi teklo za enim konjem, kot za žogo pri nogometu, in bi ga vsako moštvo hotelo spravit v svoj hlev čimvečkrat.

    Tole je dokaz iz srednje šole: imel sem popravca iz telovadbe.

    Popravni je bil iz teorije in prakse, predvsem kompleten Cooperjev test. Ko sem prišel domov sem dva dni spal od utrujenosti in vse me je bolelo a vseeno opravil in dobil MU.

    Ob vsem skupaj sem ugotovil, da se jaz, kot neŠportnik še največ rekreiram, od vseh mojih prijateljev predvsem moškega spola. Nikogar ne morem spravti, da bi šel z mano vsaj na Šmarno, ali za dve urce s kolesom. Ali v fitness, badminton, vsaj trenutno pozimi. Na sankanje bi še kdo šel, če nebi bilo treba peš v hrib vlečt sani.

    Glede na vso mojo rekreacijo v tem letu, si bom status neŠportnika zamenjal v ” LENOBNI REKREATIVEC “. To bo trenutno čisto pravi izraz.

    Ne vem kaj bo naprej trenutno ni več volje.

  • Od doma na Krim s kolesom

    Ko sem po netu gledal, kako pridem Krim s kolesom, so vsi podatki, štarta iz Iga ali z avtom v  Iško vas ali proti Rakitni. Ker sem trenutno brez avta sem se odpravil, kar od doma.
    Vsaka stvar je za neki dobra, tako več prekolesarim.

    Iz Ljubljane čez barje sozi Mateno, da se izognem nevarni Ižanski cesti, do Iške vasi in v klanec po cesti mimo Gornjega Iga ter napej proti vrhu. Na vrhu se mi je pridružil Matej, ki je prišel z avtom za mano samo zaradi štrudla.

    V koči sem popil zdravila – Borovničke, čaj z medom in pojedel odlično gobovo juho, za konec seveda nepogrešliv štrudl zato sem sploh šel.

    Za pot navzdol sem ubral planinsko pešpot v Tomišelj. Naredil sem samo 2 prevala in vedno pristal na nogah kot mačka. Čas je, da bremze zrihtam, da bo zadnja tud prjela vsakič.

    Ponekod se pod listjem skriva tudi sneg. In nazaj v Ljubljano, kjer me je na poti čakal samo en hud vzpon čez avtocesto.

    Za pot s kolesom na Krim in nazaj sem potreboval:

    Krim, kolo, nahrbtik z vsem mogočim, (tudi orodje in zračnica je bila zraven)  kapo rokavice, liter vode, dve Frutabeli, 6 ur prostega časa, čelado GPS in iPhone.

    Vse skupaj je 52 km in 5 ur kolesarjenja. U bistvu za nešportnika mi kar gre.

    GPS pot

    View Krim s kolesom in a larger map

  • Z vlakom v službo

    Trinajst ur traja trenutno moj delovni dan.

    05.30     zbujanje
    05.50     peš do železniške postaje, kar je hitreje kot čakat bus in obenem še jutranja rekreacija
    06.25    nakup vozovnice in bureka za zajtrk
    06.33     Odhod vlaka *
    07. 38     prihod v Ivančno gorico in 20 minut rekreacije do službe
    08. 00     Služba
    16.00     Konec službe, počasi peš proti želežniški postaji, čas je še za kavo
    16.51     vlak za Ljubljano *
    17.48     Ljubljana in dva avtobusa do doma
    18.30     prispem domov

    Tako bo od sedaj naprej za nekaj časa, dokler ne dobim denarja od zavarovalnice za nov avto. Prej sem prišel od doma do službe v 25 minutah (ali manj), sedaj je pot v eno stran samo vlak 1 uro in 5 minut.

    Vožnja z vlakom ni tako slaba. Če bi imeli japonske, ali nemške hitre vlake bi se vozil vsak dan.
    Vlak Ljubljana –  Ivančna gorica za manj kot 40 kilometrov  rabi uro in pet minut.
    Ne predstavljam si, da se nekateri vozijo z vlakom (predvsem s počasnim vlakom) v službo do penzije.

    * Na vlaku urico koristno izkoristim:
    – slušalke in iPod
    – na kolenih MacBookPro (danes sem nadaljeval s pisanjem pravljice)
    – preberem knjigo
    – lahko še malo oddremam (imam tudi naštelano zbudilko za vsak slučaj, da ne grem predaleč)

    Če bi na naših vlakih lahko sabo vzel kolo, bi se vozil samo v službo, nazaj bi pa odkolosaril.

  • Drudeži 2009 (otroška umetnost)

    Luka mi je tudi letos narisal Drudeže za rojstni dan.

  • Čudežna miška

    Začel sem uporabljat Apple Magic Mouse

    Zanimiv občutek, glede na staro. Nisem se še navadil, da nima gumbov pri strani in sredinskega gumba, kot Mighty Mouse. (manj je več)

    Sicer so pa vse te funkcije na tipkovnici a delo z staro miško poteka precej hitreje.

    Drsna površina čez celo, je bolj moteča kot uporabna, če ne držiš dobro miške in jo premakneš, ter s tem s prsti ponesreči  držiš tako, da se vsi prsti ne premikajo, lahko skoči za par strani gor dol, recimo kako besedilo ali se premakne slika v illustratorju. Predvsem mi skače pri uporabi kašnih zmljevidov google maps, najdi si.

    Miško sem lepo zapakiral nazaj v škatlo in uporabljam staro Mihhty Mouse.

  • Stop znak (iz drugega bloga)

    Tole bi mi pomagalo, da bi ohranil cel avto.

    Tole mi je polepšalo dan.

    sposojeno iz drugega bloga: Sex blog

    povezava: prometna nesreča

  • Urbana, iPhone in LPPbus

    Ker sem brez avta sem ponosni lastnik Urbana kartice.

    Glede na to, da se nisem preveč zanimal za Urbano, ker je do sedaj nisem potreboval, še žeton sem imel star oranžen plastičen, sem izpadel, kot iz marsa. Kupil v kiosku kartico za 2 EUR in mislil, da to bo to zadostovalo za cel dan dost. No šofer me je poslal kartico še nafilat na avtomat.

    Navezal sem si jo okoli vratu s klučem, kot včasih dijaško mesečno vozovnico.

    Uporabljam tudi aplikacijo LPPbus za iPhone, ki je dobro zamišljena a manjkajo avtobusne postaje.

    Avtobusna postaja 343 Študentsko naselje, avtobus proti centru Vrhovci – Savlje, postaja 342 je not v obratni smeri

  • Miška (ne Applova)

    Iz brskanja po fotografijah

  • Air bagi in STOP znak

    Po koncu kolesarskega izleta se peljem nazaj v Ljubljano. 500 metrov pred domom pa BUUUM.

    Sploh ga nisem videl, ne vem kaj je bilo. Zaslišal sem pok, videl sem samo belo gmoto pred mano, vse se kadi. Ko se avto ustavi nisem vedel kaj je to, kje sem.


    Zmečkam airbege in grem ven iz avta.

    Gospod iz drugega avta mi je razložil, da je šel on naravnost in, da potem STOP znak ne velja.

    Ok, tudi jaz sem šel naravnost  po prednostni cesti, a jaz nimam znaka.

    Pojasnilo: jaz sem bil na prednostni cesti.

    Rezulatat:

    nimam avta za v službo. Vse me boli. Kupil bom Urbana kartico za po mestu in mesečno za vlak do službe.