Category: Pisarije

Kaj napisat v avtomatski odgovor, ko te ni?

Ker ne hodim veliko okrog, če pa že grem se potrudim prebrat, kak mail na iFonu. Ampak, takole za dopust, mi res ni treba a ne? Najlažje je napisat kar klasično: Sori sem aut of ofis, ampak, kaj če mi to ni všeč? Malce sem poguglal in našel, kar nekaj zabavnih sporočil. Samo to ni, kar iščem, saj ne vem kaj zares želim sporočiti nazaj.

Lahko bi napisal:

Pozdravljeni

trenutno imam svojih težav dovolj in se ne morem ukvarjat še z vašimi.
Odgovorim, takoj ko se rešim svojih težav.

Ampak to ni to, iščem nekaj drugega, tudi, da sem na dopustu mi ni najboljš, eni delajo jaz pa na dopustu, to ne gre, da jih dražim, sploh sedaj v recesiji.

Mogoče tole:

Pozdravljeni,

Hvala za vaš mail.

To je avtomatsko generirano sporočilo. Trenutno sem odsoten. ((no skos sem mal odsoten, sam zdej me fizično ni tu))

Še nekaj časa me ne bo, mogoče me ne bo nikoli več, ali pa pridem čez pol urice nazaj.

Če bi bil prisoten, najbrž nebi dobili tega odgovora na vaš mail.

Vsekakor odgovorim na željeno in nezaželjeno pošto, ko in če bo mogoče.

V takem vrstnem redu, kot sem jo prejel. Ste 81 v čakalni vrsti, odgovor dobite predvidoma čez 7 dni.

Lep dan še naprej, Marko

Mogoče tudi to ni najboljše.

Nič, jaz grem na zaslužene počitnice, med tem bom premislil kaj napisat prihodnjič.
Sprejemam pa predloge.

Lov za izgubljenimi stvarmi:

Vsake toliko kaj izgubim ali založim. Včasih si kako stvar spravim na tako mesto, da bom ja vedel kje je. A ko pride dan, da to potrebujem ni nikjer. Skoraj vsako jutro iščem ključe od avta, to ne šteje, to je že rutina. ((včasih sem imel katrco, pa so bili kjluči celo leto skoz not in je noben ni hotel ukrast))

Nazadnje sem iskal baterijo za fotoaparat, obrnil sem skoraj vse. Vem, da je bila nazadnje v oranžnem nahrbtniku, skupaj z ostalimi stvarmi. Lahko mi je padla ven ko sem jemal kaj ven, ali nisem imel dobro zapete zadrge in bi se izmuznila.
In baterije ni nikjer, obrnil sem vse, da bi jo našel sem tudi avto posesal. Spraševal, če sem jo kje pozabil. Ko sem baterijo že odpisal, sem jo našel zavito v nogavice, v istem nahrbtniku, jasno, ko sem šel na Nanos sem jo sam dal v nogavice, da bi bila na mehkem, da nebi ropotalz z ostalim stvarmi v žepku. Moram si zapisat, kam kaj dam.

Trenutno pogrešam potovalko, to je stvar, ki je ne izgubiš ali založiš kar tako. Je precej velika, modre barve ni ravno najnovejša, ((kupljena tam po vojni enkrat, 1991)) a je praktična. Obrnil sem že vse, a potovalke nikjer. Ne spomnim se kje bi kdaj bil z njo, mislim, da lani ali januarja. Če bi jo kje pozabil bi mi najbrž manjkalo še kaj od tistega, kar je bilo notri.

Trenutno pogrešam:

– potovalko
– avtomobilček ferari – še iz otroštva
– eno knjigo o balonih (najbrž komu posodil, ali kje pozabil)
– dežnik (pisan velik)
– zeleno majico
– nekaj rokavic, da sestavim pare
– šilček in olfa nož (oboje je dobro za šiljenje)
–  ???? tega ne povem (tole upam, da dobim/najdem novo in ne bom več pogrešal stare)

Pa še kaj bi sa našlo, kot naprimer + na bančnem računu

Luka je dopolnil 5 let. Imela sva skupen dan. Najprej sem ga peljal v mojo službo, tu je bil zelo zadovoljen, ker ima očka v tovarni boljše stroje kot mami v službi, ki ima samo fotokopirni stroj.

Malega strojnika so mašine bolj navdušile kot živalski vrt.

Pri pospravljanju in brskanju po predalih sem našel mojo taborniško izkaznico:

Ja takle fantek sem bil. Najbolj zanimiva je prisega, da bom čuval bratstvo in enotnost… Temu so se vsi moji mlajši kolegi smejali,
nekateri se takrat še rodili niso, ko sem jaz že s taborniki hodil okrog.

Glede na zgodovinske dogodke, nisem dobro čuval svojo Socijalistično federativno republiko.
Pa tudi 1. in 12. taborniški zakon sta mi ušla izpod nadzora.

Ne bom več pisal, danes, jutri, mogoče kak teden mogoče, kak mesec ali nikoli več.
Ni volje, ni idej, ni me, ni ničesar pametnega za pisat.
Ni volje za narest kako fotko in jo objavit.

Nič ni, trenutno sem slabe volje in to je to.

Imejte se lepo in uživajte, kar se da.

Tole sem si zapomnil iz risanke Kung Fu Panda, pa se mi zdi, da velja zame in še za koga:

Preveč tuhtam kaj je bilo in kaj še bo.

dobre in slabe lastnosti

– šefi so veseli, da delam
– imam kavomat in družbo za kavo
– višja plača, hm nebi o tem
– lahko naredim vse v miru, se posvetim delu, ker ni telefonov, in ostalih, ki bi me motili
– doma je dolgčas
– nimam obljubljenega zajtrka ampak čokoladke iz avtomata
– lahko bi spal dlje
– mogoče bi lahko šel na tržnico, izlet, ampak je bolš bit sam v pisarni, kot sam na izletu,
danes ni najlepše vreme

Sicer je pa danes prva delovna sobota ta mesec in delajo tudi nekateri državni uradi.

V iPhonu in v Adress Booku na Meku se imel 168 imen. Večine sploh nisem uporabljal. Zato sem se lotil spomladanskega čiščenja.

Od začetnih 186 imen sem prišel na 95. Polovica manj. Zares jih rabim 22, ki so v grupi domači in prijatelji, grupa služba šteje 34 oseb ((to ostaja za slabe čase, ne opravljam več službenih pogovorov)), 39 številk se razdeli na gostilne, zdravnike, taksi, servise in ostale znance ter dalno žlahto.

Počakal bom še kak mesec in bom še kaj pobrisal, če ne bom uporabljal.

POGOVORI:

Število oseb ((privatnih pogovorov dohodni in odhodni klici)) s katerimi sem se pogovarjal od prvega Marca do danes : 8 in to skupno v 121 pogovrih. (nekateri samo enkrat, 28 x in 52 pogovorov z isto osebo)

SMSi

No tole je pa v spominu iPhona od 14. Septembra 2008:

SMS prejeti 233, poslani 227 v komunikaciji z 7 različnimi osebami

MMSi

MMS od februarja: poslani 3x dvema različnima, prejeti 2x od dveh različnih oseb

Tu ena oseba že odpade, ker me ne bo več klicala ((ker me ne mara več)) ali SMS-ala in najbolše, da ne je tudi jaz ne kličem več.

Torej v prihodnosti še manj pogovorov in se potem sprašujem, če  sploh in zakaj plačevat naročnino?
Ali res rabim mobilni telefon?
Ali ni za teh nekaj klicev iPhone predrag telefon?

Mogoče, če bo treba kdaj poklicat gasilce ali rešilca.

Telefonsko številko ((in Mobitel za Simobil, da bi prišparal, pa je račun sedaj še višji ne glede na reklame)) sem zamenjal že pred enim mesecem. Tole zadnjo števiko sem imel kar nekaj let. Še prej sem imel 0609  – NMT telefon in tudi nekaj drugih, 041, 040.

Če daš nekomu pri nekem službenem projektu telefonsko številko,ali ga pokličeš iz svojega GSMa, jo potem izkoristi, ko se mu zatakne in je to v nedeljo zvečer, on bi se pogovarjal o službenih stvareh. Jaa saj ne gori, pokliči jutri ali pošlji mail, če pa gori pokliči 112.

Trenutno le redki vejo mojo novo telefonsko številko. Predvsem sem se rešil službenih pogovorov v mojem privat in tudi službenem času. Ko sem v službi sam dosegljiv na interni številki. Za službene pogovore tudi obsaja številka. Zato stoji na mizi tisti telefonski aparat z slušalko na žico. Ne, da me iz druge pisarne kličejo na GSM.

V službi nima nihče ((no obstajajo tudi izjeme, samo to so tisti, s katerimi grem tudi privat na kavo izven delovnega časa)) mojega privat GSMa. Zakaj že bi me moral kdorkoli klicat? Saj sem vsak dan tam, vsaj 8 ur. Saj za to ne dobim, kakega dodatka pri plači, pa še nevarnega sevanja sem se rešil. Če mislijo, da rabim telefon, naj mi ga lepo plačujejo tudi za privatno uporabo. Nisem prepričan, da ga res potrebujem, potem te lahko kliče vsak kadarkoli in moraš biti dosegljiv. Še vedno občasno berem maile v svojem prostem času, če bo kaj nujnega bom tam videl.

Tako sem bolj svoboden in sam izbiram s kom se pogovarjam, ker tudi sam plačujem naročnino.
Tako ali tako pa nimam veliko privat pogovorov. ((tole je pa že druga zgodba, za jutri))