Čiščenje

Čiščenje, misli, spominov, oseb, smeti v glavi….

Ne gre vedno za čiščenje stanovanja, avta, rok, sploh v teh koronskih časih. Gre za mentalno čiščenje – čiščenje misli, smeti, ki se naberejo v glavi. Slabih stvari, težkih dnevov v službi ter pozabljanje, brisanje oseb, ki te ne ljubijo, so te zapustile zbrisale iz svojega življenja.

Mal sem čuden in težko pozabim osebo, ki sem jo imel rad ali jo še imam. Ne morem vzet krpe ali radirke in vse skupaj pobrisat.

Moram pozabit to osebo jo spustit od sebe. Njo, ki me je zapustila, ker me ni ljubila. Ali kakor ona pravi dovolj ljubila, da bi bila z mano. V nekem trenutku se mi zdi, da je bilo vse laž, da sem bil samo zabava dokler ne spozna pravega.
Vsak, ki nekoga na hitro zapusti ima novega partnerja, pa tudi če še tako trdi, da ga nima. Sem prebral nekje, izjavo nekega slovenskega ločitvenega odvetnika. 

Ona je bila moje veselje, moja zvezda, moje vse. Z njo se mi je šele začelo pravo življenje. Prvič sem nekoga zares imel rad in delal vse zanjo, da bi bila ona srečna, nesebično, nisem mislil nase.



V glavi zadržujem veliko, “smeti”, ki sedaj ko me je ljubljena oseba zapustila, nočejo ven. Minilo je že 9 mesecev, cela nosečnost, a misli so še vedno na bivšo ljubljeno osebo. Vem, da jo moram pozabit, a je težko. Mogoče je bila “MyGirl” edina, ki sem jo imel zares ali toliko rad je še težje.

Če jo že pozabim, me nekaj sopmne na njo. Ko kuham kar sem kuhal njej, ko se sprehodim mimo lokala, kjer sva jedla torto … Ko grem mimo mesta, najinega prvega zmenka, ko sedim sam v soboto pri zajtrku in samo sebi skuham kavo, brez rizbic, na njeni kavi…. Da me ne spominjam sem vrgel v smeti kar veliko stavri povezanih z njo. Ko slučajno pogledam neke slike, kjer je gor ona.

Znebil sem se vsega povezanega z njo:

  • Ponve za palačinke, ki mi jo je kupila za najin prvi božič, kaj mi bo če ne znam pečt palačink, samo spomin je, ki me vrže.
  • Krožnike iz katerih sem ji postregel večerje, kosila in jih nadomestil z novimi
  • Kozarce iz katerih sva pila vino zvečer
  • Stvar, ki mi jih je kupila, pižama, trenerka …
  • Še nekaj loncev v katerih sem kuhal tudi za njo sem se znebil, ker pride spomin, kaj sem ji kuhal, tudi tega ne kuham več.

Ko me je zapustila, nisem mogle več spat v isti posteljnini, kot sva spala skupaj, Ko sem jo spoznal sem šel v Ikeo (takrat je v LJ še ji bilo) kupil odejo, novo blazino, novo postelnino… Takoj ko je odšla sem odvrgel postelnino in si kupil novo Res nisem mogel spat, v istem, če je ni bilo ob meni; energije vonj…

  • Povštri na kavču, so me tudi spominjali nanjo, sem jih nadomestil z novimi, ne okuženimi z njeno energijo, ali s spominom slike v glavi, kako sedi na kavču, v poletni oblekici.
  • Pručka v predsobi je tudi šla v klet, ker je ni bilo, da bi odlagala svojo torbico, me je pa pogled na prazno pručko spet spomnil na njeno rumeno torbico.
  • Illy kavomat sem dal na bolho, ker zase nisem kuhal več kav za vikende

Ko je odšla je odselila večino stvari, nekaj stvari je pozabila. Šparal sem jih dolgo, če vsaj pokliče kdaj in ji povem da so še njene stvari tu. Gre sicer tudi za kako uporabno stvar, a za njo je to kolaterarna škoda, zame bi bil plus, če bi lahko njene stvari uporabljal, brez misli, na njo.

Pri meni je še valjar, ki ji ga je naredil oče mizar. Včasih ga uporabim, ker nimam še drugega, ja je spomin na njo, na sladice. In potem spet pride žalost, razočaranje, ko ga vidim v predalu. Mogoče ga nekega dne obredno zažgem, skurim na kresu, kot čarovnice, saj ga 9 mesece ni pogrešala in se s tem rešim teh energij, spominov.

Ker se borim porti mislim o njej, o stvareh, ki sva jih počela skupaj, kje vse sva bila… Vem da na Sardinijo ne grem več, to je bil najin otok, najin dopust 2x, spomin na lep čas a če pogledam slike me obide žalost.

Sedaj menjam tudi avto, ker vsakič, ko se peljem, se spomnem kje vse sva bila skupaj na izletih s tem avtom. Na te kraje raje ne grem več zaradi spominov. Nekeko samo še Piran ni čisto okužen z njenimi spoini, mislimi, a gostilno, kjer sva jedla skupaj sem zamenjal za precej slabšo.

Včasih moramo vsi očistiti samo negativne misli, najbolje zvečer pred spanjem, da se s tem ne mučimo celo noč in imamo pokvarjen še naslednji dan.

Pazit je treba, da se stvari ne poslabšajo, ob samem čiščenju misli. Ko se že očistom isli se spet nekaj zgodi, en spomin…

Zdnjič sem jo videl zvečer, ko sem se vračal, v eni sekundi sem pobeginil in se skril, da ne kliče policije in bom obtožen zalezovanja, ker je bila tema me ni videla, a njen pes me je vohal in skoraj izdal moje skrivališče. Pri ženski ki te je zapustila in te sovraži nikoli ne veš.
Ima možnost, da me pokliče in pelje na kavo ali sprehod.

Človek lahko preboli razpadlo zvezo.
Prave ljubezni ne preboli nikoli.

Vem, da tako osamljen nisem bil še nikoli. Vem, da ne morem več na dopust, izlete…. vse kar imam je služba, tam nisem sam, že podaljšan vikend je preveč samota, zakaj bi potem še sam šel na dopust.

MyGirl upam, da si vsaj ti uredu, tudi ti želim, da imaš novega partnerja, ki je zate pravi, da si ob njemu varna.

Jaz ostajam sam, ker vem da ne bom mogel, nikoli več nikogar imeti imeti tako rad, potem je bolje da sem sam. Vem, da težko dobim žensko, ki mi bo pasla tako kot si mi ti.

Mogoče bi poteboval tisto lučko iz filma Men in Black za brisanje spomina.
No sicer sem pa za vse sam kriv., Mogoče bom nekega dne od same žalosti karumrl. Saj tudi moje zdravstvno stanje ni več najboljše, kak pritisk 174 12 najbrž ni med najbolj zdravimi.


Posted

in

by

Tags: