Blog

  • (Ne)Všečkanje

    Na facebooku je možnost, da označiš, če ti je kaj všeč, zadevo polajkamo ali v domači slovenščini povšečkamo. Ni možnosti, da ti kakšna stvar ni všeč, ni druge možnosti ti je zadeva všeč ali pusti pri miru. Seveda obstaja možnost, da zadevo komentiraš pozitivno ali negativno. Toda števca proti ni, obstaje števec, ki pove koliko ljudem je všeč, ni podatka, o številu, ki jim ni všeč., ali se ne strinjajo s tem.

    Pred časom sem zbolel za nekim precej redkim sindromom, ki mu jaz pravim BangOlufsen sindrom, ker si ne zapomnim pravega imena in je to najbolj podobno.

    Pri nabiranju informacij o tem sindromu sem naletel, da obstaja like stran na FB.  Ali je komu katerakoli bolezen lahko všeč. Sedaj ne vem ali je število polajkanih glasov od tistih, ki so tudi zboleli za tem, ali je nekomu všeč, da nekdo drug zboli. Ko si enkrat dovolj bolan, ti sigurno ni do tega, da bi polajkal bolezen.

  • Rabutanje paradajzev iz rastlinjaka

    Nekateri že kuhajo paradižnikovo mezgo, moji paradajzi so še zeleni torej, da kupim paradajz ali ga fehtam pri kaki teti, ki ga ima preveč. Tretja varjanta je rabutanje v sosedovem rastlinjaku.

    Rabutanje ni nič takega, že kot otroci smo rabutali češnje ali marelice pri sosedih. Tale rastlinjak je poln in lastniki tako ali tako ne morejo pojesti vsega pridelka. Pa še ni jih doma, če ne vzamem jaz bo paradajz segnil in ne bo imel noben nič od tega. Torej RobinHoodovsko početje, vzami in daj tistemu ki nima, torej v tem primeru meni.

    Vzamem košaro, fotoaparat in kar sredi belega dneva vstopim in si najprej ogledam pridelek, potem poberem najbolj zrele.

    Na vrtu ob rastlinjaku sem našel še paptiko in na lopi je visela čebula. Poplona paradajz solata.

    P:S. Večina semen za narabutan paradajz je mojih. Bom že drugo leto, ko prinesem spet semena povedal, da sem rabutal.

  • Kuharija: Farfale z mojo poletno omakco

    Kuham bolj po redko, če pa že kaj skuham pote tisto tudi pojem. Za enga se mi ne da kuhat, če se kdo najavi potem tudi kaj skuham. Tudi drugi se ne prtožijejo nad mojo “čudaško” kuharijo, kot je paradajzev sladoled in paradižnikovi piškoti. Ponavadi kuham na jadranju ali če smo kje s prijatelji, doma zelo reko, če sem res lačen ali si česa zaželim.

    Tokratne farfale so pripravljene s tunino lahko pa seveda tudi z pršutom ali piščancem, tudi čisto brezmesno bi šlo za vegije.

    Za pripravo potrebujemo: posodo, štedilnik in sestavine.

    V eno posodo damo kuhat farfale ali kake druge testenine, med tem ko se testenine kuhajo v drugi posodi medtem pripravimo omako.

    Tunina je najbolša sveža, če jo ulovimo sami. Za tiste manj spretne v ribolovu priporočam tuno iz konzerve. Varjanta s pršutom (ne preveč, da ne bo preslano) razrežeš na majhne kvadratke. Piščanca na trakove ali koščke. V koziici raztopiš nekaj masla, vržeš gor pršut/piščanca in pomešaš, da zakrkne.

    Dodamo gobice, najbolše so sveže iz gozda ali vloženi šampinjoni. Črne olive, kapre. Začimbe: origano bazilika, poper, lahko tudi žlička pesta, če imate radi pekoče dodamo kak feferon.
    Za vse tiste ki ste v 80h gledali Male Tajne Velikih Kuharskih mojstrov z Oliverjem Mlakarjem, lahko dodate žličko vegete. Zalijemo z domačo paradižnikovo mezgo ali pasato iz tetrapaka.
    Premešamo malo pokuhamo in dodamo smetano za kuhanje ali sladko smetano.

    Ko so farfale kuhane, jih odcedimo in primešamo omako

    K jedi pripravimo nariban parmezan, paradižnikovo solato in kozarec ohlajenega sladkega muškata.
    Dober tek

  • Nimam časa: za dopust

    Čist sem že zmatran, komi se držim pokonc in morm nujno na dopust. Nimam časa, no v službi mi ga ne dajo, kapitalizm. Že v juniju sem hotel porabit lanski dopust, plačal hotel in potem moral ostati v službi, zaradi “preobilice” dela, ter ostal brez lanskega dopusta in brez povračila za že plačan dopust.

    Grem, samo 3 delovne dni bom odsoten. Za iPhone sem z iBlackList-om zablokiral vse službene klice in nepoznane številke in vse preostale težake.
    Ne berem službenih mailov do torka, nastavil avtomatski odgovor z vsebino:
    Za pomoč se obrnite na moje sodelavce, če ste moj sodelavec Vam ni pomoči. 

    Če me v torek služba še čaka dobr, če ne pa mogoče še bolš, bom imel čas za dalši dopust.

    Pa fajn se mejte, in ne preveč delat. Saj veste: V službi je bolš bit mal kregan, kot fejst zmatran. Grem počivat in paradajze zalivat.

  • Torba za 2. razred

    Nakup šolske torbe ni prav enostaven. Najprej tržna raziskava po internetu kaj je Top Shit. Katera je najbolša, najlažja. Pri vsemu temu je pogoj mojega sina:
    – Črna z Belimi črtami
    – Nahrbtniki s koleščki in izvlečnim ročajem na gumbek

    Po raziskavi in posvetu o modni smernici je najbolše: Dakine. Ok, poglledam kje prodajajo in se odpravim na Gregorčičevo v Obsessionn trgovino, v kateri sem naletel na najbolj neprijaznega prodajalca, ki je raje odšel, kot da bi se ukvarjal z mano. Res škoda, sem si hotel kupit še kako majčko, mogoče nahrbtnik zame, a očitno ni plačan po prometu, da bi se trudil s strankami. Tu me ne vidijo več.

    Sobota: Z otrokom se odpravim v BeTeCe in si ogledujeva vse nahrbtnike s koleščki za 2. razred onovne šole. Najdražji 170 eur pa do 44 eurčkov, a niso črni z belimi črtami. Moj otrok noče raznih super junakov gor. Črnga sva našla a se mi je vseno zdel malce velik za 2. razred in za majhnega otroka, ki ga mora prenašat, zato gremo naprej.

    Po ogledu v večih trgovinah se je odločil za moder nahrbtnik, s koleščki z izvlečnim ročajem brez gumbka.

  • Poletni prehlad

    Čaj, Limona, Kleenex, Lekadol+C, Postelja, Bazilika, Med, vitamini, Kurja juha ….

    Celo zimo nisem toliko smrkal, kot sedaj v tej vročini. Ni mi jasno a je res tako vroče ali sam toliko kuham.
    Zdravnik pravi, da je viroza, da je tega veliko v tem času. Sem že mislil, da je od klime in prepiha. Mogoče bi moral na dopust, pa nebi zbolel.

  • 4:20


    Ur, ne nosim, niti jih nimam prav veliko. Imam turški ponaredek Breitlinga, ki gre že 10 let točno in Garminovo uro za tek.

    Ura 4:20 se mi je zdela zabavna, z minimalističnim designom. Bela števičnica, črne oznake in seveda 4:20, pašček iz blaga v zeleni barvi. 4 pa 20 je čas, ko grem ponavadi iz službe.

    Povezanka na uradno spletno stran: Cadence Watch

  • Otočec (Nedeljski izlet)

    Na Otočcu nisem bil odkar obstaja avtocesta. Prej sem se še včasih ustavil vsaj na bencinski črpalki. Sam kraj obstaja že dolgo, tu je edini slovenski grad na otoku, seveda je kraj najbolj znan po prireditvi Rock Otočec.


    Pri parkiranju me je najprej napadla ciganka, ki je hotela denar za “mojo” srečo. V gradu je zame prefina restavracija, zato sem namesto kave, kupil vodo in piškote na pumpi. (more…)

  • Muhe ne znajo brat

    Muhe so prav nadležna golazen. Ker nimam časa, da bi jih preganjal, sem poskusil bio past za muhe.Tale muholovka je ujela samo tiste muhe, ki ne znajo brat.
    Po 3 dneh sem ujel 2 muhe.