Sovražim ptiče, hudiči začnejo že ob 05.20 čivkat in nočjo pa nočjo nehat. In to vsak dan takoj, ko posveti sonce. Vrabci, kosi, vrane, golobi, najhujši kaliber so grlice, ki ne nehajo po cel dan. Če je čez dan tišina in so me prebudili na vse zgodaj, poskušam po kosilu mal zadremat, a oni vejo, da hočem spat in pridejo spet nazaj in jaa čivkajo, piskajo, žvrgolijo, grulijo…
Počutim se kot v kultnem filmu Alfreda Hitckoka – Ptiči, samo, da še ne napadajo. Včasih so ptiči živeli v gozdu, sedaj jih je vedno več v mestu., kjer lažje pridejo do hrane, seveda po naši človeški neumnosti, ko vse vsepovprek mečemo hrano v smeti. Vrane tudi trznejo ne, ko se pelješ mimo po cesti.
[audio:https://paradajz.si/wp-content/uploads/2012/04/Ptici.mp3|titles=Ptici]