Blog

  • Žepni fotoaparat Sony DSC-RX100

    Boljši fotoaparat, ne naredi boljšega fotografa
    V nekem slabem trenutku razočarnaja, sem se odločil, da ne bom več fotografiral za lastno veselje, samo še v službi in sem za (dober) denar prodal svoj Sony NEX-7 komplet z nahrbtnikom polnim dodatne oprema, objektivov, fleš.
    Vse to sedaj nekomu prav dobro služi. V službi posnamem precej studijskih fotk, skoraj vsak teden in vse so objavljene na internetni strani z 150.000 ((stopedesettisoč nisem se zmotil)) mesečnimi ogledi in to je pomenilo čisto dovolj dovolj fotkanja za nakaj časa. Ni mi žal za NEX-7 tale mala igračka mi trenutno odlično služi.

    Najboljši aparat je tisti, ki ga imaš seboj ali pa tisti, ki ga nimaš sabo. Odvisno od situacije. Vedno tisti, za katerga nimaš dovolj denarja. Točno vem katerega bi si kupil, če bi zadel na lotu.

    Nekaj časa sem uporabljal samo aparat na iPhonu za občasno spominsko fotko ali post naFB. Potem čez dober mesec se spet pojavi želja ali poteba za domačim fotkanjem, ker se mi ni več dalo vlečt sabo nahrbtnika, z objektivi, filtri, flešem sem se odlčil za nakup kompaktnega fotoaparata. Izbira po testih, ceni, velikosti je bil Sony DSC-RX100 ima vse, no skoraj vse, kar imajo veliki a paše v prav vsak žep. Izbor aparata Sony RX100 predvsem zato, ker sem bil že navajen NEX-5 in NEX-7 in ker je to trenutno po testih najboljši žepni aparat za ta denar. V Sony centru ga niso imeli na zalogi zato je opcija internet, kjer je z DHL prevozom 150€ cenejši.

    Tako, da sem za razliko v ceni dokupil še kar nekaj dodatne opreme: magnetni adapter CarrySpeed za ND ali polarizacijski fileter, ki mi je ostal od NEXa, 2 rezervne baterije, Crumpler torbico, zaščitno folijo za LCD displey, polnilec baterij 220V/12V ((RX100 ima polnjenje samo preko USB vtiča)) ter mi je ostalo še za večerjo za dva. ((Moram kakšno punco povabit na to večerjo))


    V tehnične podatke se ne bom preveč spuščal samo najpomembnejše:
    20,2 milijona slikovnih pik, objektiv F1,8 – 4,9, 3,6-kratni optični zoom, video Full HD 50p, 7,5 cm LCD

    Sedaj je RX100 vedno v kakem žepu in sem naredli že kar nekaj fotk, ki jih drugače nebi.
    V prostem času se mi včasih sploh ne da ukvarjat s kompozicijo, pravilom tretin…. To je aparat point and shoot torej usmeri in slikaj, kar bo pa bo, saj se da vsako fotko zbrisat, obrezat, obrnit, zravnat, posvetlit…

    Majhen foto aparat je bolj primeren za cestno fotografijo, je bolj diskreten, priročen, okreten, ne prestraši oseb , skrije se v žep in vseskozi ne zgledaš kot turist.

    Predvsem te po celodnevni uporabi ne boli hrbet ali zapestje, kot pri kakem velikem zrcalno refleksnem aparatu.


    Sony RX100 ima zelo dober objektiv in je precej hiter, omogoča uporabo ročnih nastavitev ter slike v RAW formtu. Tudi nočne fotke niso slabe. Fleš ima možnost nagiba navzgor, odbojna svetloba pride večkrat prav, za kak portret ali fotko paradajza.

    Galerija fotografij:

     

  • Paradižnikova ribja juha

    Že zadnjič sem si v gostilni ((Gostilna sidro Izole)) zaželel kombinacijo ribje in paradižnikove juhe. Toktat sem jo dobil, čeprav ni bil noben od osebja navdušen nad mojo domislico. Predvsem ni hotel nihče tega poskusit, a je bila prav dobra, mogoče bi dodal še kapljico Tabasca in žličko kisle smetne in bi bila popolna.
    Si jo bom kamlu skuhal doma, da izpopolnim recept.

  • Tržaški kratki most

    V Trstu imajo nov most čez kanal namenjen pešcem in kolesarjem, ki so ga že pred dograditvjo poimenovali kratki most, baje naj bi bil prekrtek in so obalo skupaj potegnili z vrvmi.

    Čisto slučajno sem šel mimo ob otvoritvi, sem počakal za vsak slučaj, da ga je prvih sto prečaklo potem sem ga tudi sam preizkusil.


  • Čokoladni mus – čokoladna pena

    Pojedel sem do sedaj najbolš čikoladni mus, čokoladno peno.

    čokoladni mus – (fr. mousse au chocolat) je slastna, kremna in lahka pena iz črne čokolade, jajc in stepene sladke smetane. V Belgiji, kot deželi čokolade nisem dobil tako dobrega. Ta je iz gostilne Sidro v Izoli, če nebi pred tem pojedel posebne juhe in ribe, bi lahko pojedel tri porcije. Tu me vsakič presenetijo s kako odlično sladico. Prejšič sem jedel odličnen čokoladni sufle.

  • Lep petek po službi

    Lep sončen petek, je privabil veliko ljudi v staro Ljubljano. Prav paše po službi na kavo v drugačno okolje.

  • Rumeni škorni

    Želim si rumenih gumijastih škornov za dež vsaj podobni morajo biti tem, ki sem jih narisal. Obredel sem že vse Ljubljanske trgovine, a dobiš samo črne in lovsko zelene. Za deževen turoben dan se mi zdijo najbolj primerni rumeni, da se vidijo kot odsev sonca v lužah. Rumene škorne sem imel kot otrok in rumeno palerino in so me sošolci klicali kanarček.

    Če bi bil punčka bi bilo neskončno možnosti za pisane škorne. Sem šel tudi v Trst, kot v starih časih in tudi tam jih nisem našel. Opcija je še internet ali ena trgovina v Bruslju, kjer sem jih že gledal.

  • Bil sem vojak JLA

    Bil sem vojak JLA, tako kot večina v tistih časih. Na današnji dan 19.3.1986 kot 19 letni fant sem MORAL k vojakom.

    Takrat ni bilo civilnega služenja ali kakega izgovora. Ugovor vesti o ne nošenju orožja te je pripeljal v zapor. Večkrat sem moral na raport, ker je v Mladini pisalo kaj proti JLA ali proti ustavnega.

    Kaj pa vem, če je bila kaka korist od mene, pač moral sem preživet tisto leto tam v Novem Sadu in Subotici. Spominjam se samo dobre hrane v mestu, čevapi, bureki pite… Vojaška hrana mi ni preveč dišala. Vedno sem se znadu in bolj malo delal. Imel sem tudi normalno obleko in vsake toliko smo pobegnili v disko.


    Vedno sem imel rumeno priponko slovenija moja dežela, zaradi katere sem imel precej težav in Ray Banke, pa potni list za vsak slučaj.

    Kdo so pa vsi vojaki zraven mene na slikah pa nimam pojma.

  • Misel noči: O pameti

    Boljše je bit počasne pameti, kot neumen.

    Priznam, da pašem v prvo kategorijo.

  • Foto zgodba zapuščenega kolesa

    Mislil sem, da bo prej izginil sneg, a se je nekdo le usmilil zapuščenega kolesa.