Category: Pisarije

Spoštovani bralci, naključni obiskovalci, blogerji, prjatli, znanci, neznanci, gospod nadškof, tovariš predcednik, ter vsi ostali:

Želim, da Vam leto 2011 po enem letu uspešno mine ob vaši kreativnosti

In veliko zdravih paradajzev

December je čas inventur, finančnih bilanc… vsi gledajo, preračunavajo reultate za celo leto. Delajo grafe, pite, tabele za: tečaj eura, cene kakava, cene bencina.
Ker  nisem poslovnež, mal težje preverjam poslovne rezultate in bolše, da ne računam koliko sem zapravil v tem letu za razne neumnosti, čokolado in sladoled.
Ker se mi v tem letu ni zgodilo nič posebnega tudi o tem ne bom pisal in preračunaval.

Ne bom delal tabel za stvarim ki se jih ne da izračunat ali preverit:
– Koliko ur sem preživel na urgenci, za razne poškodbe še sam ne vem.
– Koliko paradajza sem pojedel? Najbrž vsega, zelo malo ga je zgnilo v špajzi.

Merljive stvari:
– 52 zapisov na blogu vključno s tem
– 540 prejetih emailov
– narejenih 4413 fotografij, 622 tu objavljenih
– Število obiskovalcev na tej strani, podatek po guglu:

Še en zanimiv graf sem naredil:

Kaj predstavlja vam pa najbrž ni čist jasno?

Tega najbrž ne dela vsak (moški), podatek iz koledarja sem prepisal v Numbers in naredi izračun. Najnižja številka 74,7 v oktobru in najvišja 79,5 februarja. Ja to je gibanje moje teže, spet moram hujšat, takoj po novem letu začnem, ali bom dal raje tehtnico kalibrirat bolj enostavno.

V decembru hodijo okrog dobri možje: Miklavž, Božiček in dedek Mraz.
Posebno otroci si želijo daril, najbolje od vseh treh, in to čimveč.

Ni nobene ženske, ki bi prinesla darila, samo moški obdarujejo. Pri nas je edina ženska, ki nosi darila štorklja in še ta nosi samo otroke, včasih tudi tistim, ki si jih ne želijo.

V Italiji in na Tržaškem območju obstaja radodarna starka, dobra čarovnica Befana, ki 6. januarja prinese pridnim otrokom bombone, porednim pa premog.

In to so vse ženske, ki nosijo darila, če poznate še kakšno, z veseljem sprejmem darilo.

Nemoj, da ideš mojom ulicom poje Riblja Čorba. Vsako leto ista zgodba, Ljubljanski maraton, vedno je na moji ulici, nikamor ne morem, če se probam prebit me varnostniki in policaji ustavijo, tekači upijejo name.
Ni obvoza sploh!!

A bi lahko organizatorji prestavli Ljubljanski maraton v Maribor, zakaj hudiča morate vedno po moji ulici? A me je sploh kdaj kdo vprašal, če grejo lahko po moji ulici?

Toliko denarja je stal štadion v Stožicah a nebi mogli tam tečt v krogu?

[Show slideshow]

No naj vam bo, tekačem čestitam, da se sploh spravijo na tako dolg tek. Jaz bi tudi šel tečt, a moj kolen komi pride v drugo nadstropje, kaj šele 10 km. Mogoče cicibanov tek, drugo leto.