Pred desetimi leti sem kupil prvi skiro. To so bili še časi, ko ga še ni imel vsak otrok. V tistem času se je Marko Crnkovič vozil z velikim skirojem, jaz pa z mini skirojem. Sam skiro kot igrača, prevozno sredstvo ni nič posebnega, star izum, še lesenih se spomnim iz otroštva in tudi teških kovinskih z široko gumo, ki smo jih imeli v vrtcu.
Skiro obnovljen, modern, lahek je prišel v modo pred dobrimi desetimi leti. Cena je bila prcej visoka, niso še bili v vsaki trgovini. Takrat sem dal zanj nekaj čez 40.000 takratnih tolarjev. Na cesti so me vsi gledali, še novinarka Jane je tekla za mano in me slikala. ((Res moram izbrskat to Jano)) Skiro je majhen, uporaben in hitro prevozno sredstvo za krajše ali dalše razdalje.
Skiro je bil veliko z menoj, v službi sem se vozil po dvorišču do avta, od enega konca proizvodnje, do pisarn. Uporaben na jadranju, za na stranišče v marini. V kampu za v trgovino. Skoraj vedno je bil v prtljažniku, ko sem parkiral sem se vozil po centru. Prav je prišel na sejmih, kot obiskovalec sem šibal gor in dol po Minhenskem sejmišču. Potem sem ga pustil kolegu, ki je z njim prevažal stvari, škatle, gajbice iz kombija na štant. Uporabljal sem tudi že električen skiro, a mi ni bil preveč všeč, precejšna teža in kratek domet, v kratkem času je crknil akumulator. Skiro lahko sabo odpelješ v banko na pošto.. kolo moraš vedno priklenit, in če je dober te ne počaka vedno.
S skirojem sem počel že marsikatero neumnost, vozila sva se dva odrasla, spust z Ljubljanskega gradu, hotel sem se peljati po pasareli ((ladijski mostiček)) na jadrnico, a so mi to bolj “razumni” na silo preprečili… skoki iz pomola v morje, no naslednji dan so vsi otroci hoteli skiroje na plažo, tako, da tole ni bilo preveč vzgojno. Bil sem z njim tudi v Postojnski jami. V desetih letih sem prevozil nekaj 100 km s skirojem.
Sedaj sem skoraj vsak dan na vlaku za službo, na vsak vlak ne morem vzet kolesa. Sicer imam majhen zložljiv kolo za na jadrnico, a je preveč dela z sestavljanjem in razstavljanjem, naštimavanjem višine sedeža… Ugotovil sem, da je za na vlak še najbolj primeren skiro. Zjutraj zamujam mestni avtobus za center in s tem občasno tudi vlak. Od železniške postaje do službe imam tudi 2 km pešačenja. Star skiro, je že precej bogi, torej potrebujem novega. Akumolatorski odpade ni ekološki, skiro na nožni pogon je rekreacijsko sredsvo.
Po nekajdnevnem googlanju, branju testov, testiranju skirojev, ki so pri nas v prodaji sem se odločil, da naročim Xootr, ki je sestavljen ((sestavni deli za skiro so narejeni najbrž na Kitajskem)) v ameriki. Imajo različne modele, z leseno podlago, aluminjasto in iz magnezija, kateri je najlažji in s tem tudi najdražji model.
Precejšna odločitev glede izbire skiroja je zaradi tega odličnega polurnega testa na youtubu: “Adventure Xootr” by Nutnfancy
Našel sem celo zastopnika za evropo, ki pošlje paket tudi na naš del EU balkana. ((Če koga zanima, dobi pri meni naslov)) Skiro je prispel v petih dneh po plačilu.
Prvi vtisi: je lep, gre bolše, kot 10 let star. Spodnja pološča – stojišče je dovolj široko za obe noge vsporedno. Krmilo se dvigne dovolj visoko (96 cm) za odraslo osebo. Velika kolesa (180 mm) se veliko bolje obnesejo. Skiro ima trak za nošenje na rami, zloženega sem nesel na mestni avtobus, ga sestavil v busu in skočil ven na postaji pred pošto, ter se odskiral naprej, brez težav, manevriraš med pešci.
Prvi dnevi v mestu: povprečna hitrost z vsemi semaforji 11-16 km/h. Maksimalna hitrost do 20 km/h, danes sem v celem dnevu prevozil 20 km po mestu. Test na vlaku bo šele v ponedeljek, ko grem v službo.
Ker se mi v zadnjem času dogajajo razne nesreče, za vožnjo uporabljam kolesarsko čelado in rokavice. Ljudje me malo čudno gledajo, ker niso vajeni skiračev s čelado ampak mi je čisto vseeno kaj si o tem mislijo. Tudi ščitnik za kolena pridejo prav, a jih ne uporabljam, ker nosim še vedno opornico za poškodovano koleno. Glede na mojo poškodbo mi bolj paše z skirojem, kot peš ali s kolesom.
Oblecite svetla/pisana oblačila. Za nočno vožnjo obvezno kresničko ali odsevni trak. Prednjo luč, da ne zapeljete v kakšno luknjo v asfaltu s prvim kolesom in naredite nenačrtovan salto s pristankom na glavi.
Test: Primerjava s skirojem Kettler Zero 8, ki je pri nas v redni prodaji
– Kettler ima kolesa iz plastike (200 mm) Xooter 180 mm magnezij platišče ((feltna)) z poliuretansko prevleko
– Kettler ima tačko za parkiranje
– Xootr ima zavore na prednje in zadnej kolo, Kettler samo zadaj
– Xootr je narejen iz magnezija obdelan z CNC strojem, je res večji in samo 100 gramov razlike a večja podlaga pride prav za počivanje in lažje prestopanje nog
– Xootr je lepo in natančno izdelan
– za Xootr so na voljo vsi rezervni deli, kolesa, zavore, podložna plošča in dodatna oprema (torba za prenašanje, v katero gre tudi čelada in ostalo)
Xootr ima samo eno slabo lastnost – visoko ceno. Za ceno tega skiroja, se dobi tudi star rabljen vozen avto s pol tanka bencina in vinjeto ali tridnevni paket za 2 osebi v toplicah.
A za ta denar dobite lep, uporaben in kvaliteten izdelek, dobite Appla med skiroji.