Tole je bilo že nekaj časa nazaj:
Balonarski polet ob otvoritvi Piramide – Drevesa (Grič nad Bičem pri Velikem Gabru, občina Trebnje)
Tole je bilo že nekaj časa nazaj:
Balonarski polet ob otvoritvi Piramide – Drevesa (Grič nad Bičem pri Velikem Gabru, občina Trebnje)
Čas je da pospravim prtljažnik, nabralo se je veliko stvari
Poletne stvari: Kopalke, šorti ((neoprenska potaplljaška obleka s kratkimi rokavi)), vodna pištola, brisača, …, superge, pas z kvihti, plavutke…
Sedaj pa še 2 flisa, bunda (zjutraj me zebe popoldan končajo v prtljažniku) , gojzerji, nož, kompresor, gora praznih plastenk… fotoaparat, rola wc papirja, prešvicane ali umazane majice, delavske rokavice, in seveda obvezna oprema za kazat policajem, nekaj orodja.
Stvari iz zadnjih sedežev in pod sedeži se lotim kdaj drugič. Vse gre ven, da bo plac za novo zbirko krame. Mogoče rabim karavana, da bo plac za zimsko poletno in umesno navlako.
Zamudil sem na volitve. Lahko bile odprte vsaj do 20.00.
Ne vem sicer zakaj nam država ne omogoči E-volitev, al pa glasovanje preko SMSa.
Sicer, pa kar ste mi zvolili bomo pa imeli.
Zamenjal sem staro črno za novo belo tipkovnico.
JA res je fajn, pa ša več placa je na mizi.


Povezave:
http://www.apple.com/keyboard/ http://www.epl.si/Dobil sem račun za gsm, številka je bila najbolša doslej 128 EUR in nekaj centov (dohodni klici v tujini). Pregledal sem vse klice (dohodni/odhodni) za en mesec nazaj. Statistika je pokazala: 7% privatnih pogovorov.
Vse ostalo, služba, služba, služba…Ne vem kako pride, do tega, je pa zanimivo, da če daš telefonsko enemu, se to kar lepo razmnoži, kar naenkrat, me kličejo vsi na gsm in najhuje je to, da med delovnim časom iz sosednje pisarne. Pa saj imam telefon na mizi, interni klici so zastonj.
V sredo (10.10) sem zvečer ugasnil mobitel. V četrtek dopoldan sem bil čisto zgubljen, kot da mi nekaj manjka, kot kadilci , ko prenehajo kadit. Dobil sem maile, da sem nedosegljiv in kje hodim. Ja pa sej to je moj privat telefon, lahko ga ugasnem, se ne javim, ali ga vržem v Ljubljanico.
V soboto zvečer sem moral opravit klic, sem ga prižgal poklical in nazaj izklopil. Med tem sem dobil SMS z vsemi zgrešenimi klici, ker ni bilo nič pomembnega razen službe nisem nikogar poklical.
Koliko časa bom zdržal brez ne vem, je pa nekaj skrbi manj:
ne pozabim ga nikjer
ni treba skrbet, da bo vedno poln
prišparam pri pogovorih
nisem izpostavljen nevarnim sevanjem
Sicer, me tako al tako nihče ne kliče, kdor me bo zares pogrešal mi bo že poslal mail, me dobil na MSN, ali preko skypa
Bognedaj, da bi crknu televizor, bognedaj… poje Adi Smolar
Kar naenkrat je naredil svoj konec, pufff, mal je še zasmedelo in konec.
Kaj čem, dolgo je zdržal. Novega ne bom kupil, ker za cele 4 programe (TVS1, TVS2 POP, A kanal), ki jih lovim se ne splača investirat nekaj sto evrov za nov TV.
Filme bom gledal na Meku, edino igrice na X-Boxu bodo problem
Včeraj (v nedeljo) sem se odpravil v BTC – City park po nakupih. Ker imam polno glavo drugih stvari in sem prišel pred zaprtjem v naglici nisem pritisniil daljinca na avtu tako, da bi tudi se zaprle tudi šipe. “Prijazen mimoidoči” mi je lepo pobral rukzak (nahrbtnik), ki je ležal na sovoznikovem sedežu.Notri je bila rabljena zobna krtačka, pol tube kalodonta in kopalke. Pa nič drugega k sreči. Spoštovani tat, za kopanje je že malo pozno in voda mrzla, zobno krtačko pa kar imej. Najbolj bom pogrešal nahrbtnik.Spoštovani tat, si pa amater, se boš že naučil!Ko si na hitro segel po nahrbtniku in bežal, si spregledal stvari na sedežu, ki so bile pod rukzakom: polover, pod njim pa precej drag GSM telefon, iPod 60 GB, bluetooth slušalko za telefon, sončna očala. Tudi nekaj zanimivih reči je bilo na zadnjem sedežu, reklamna softshell jakna za katero, bi nekateri motoristi dali premoženje (serija 400 kosov), ter pod njo zunanji USB disk 250 GB.Jaz se bom naučil pritisnit daljinca tako, da se tudi šipe zaprejo in stvari bom zlagal v pritljažnik, da niso vidne.
Že nekaj časa hodim zvečer na rekreacijo. Tečt za kako urco, čisto rekreativno, za hujšanje, da nisem cel dan za računalniki. Zvečer najraje med poročili poberem iPoda pa grem. Iz Rožne doline je najbližje Tivoli ali Mostec.
Čisto lepo brez pretiravanja, da nebi brali v črni kroniki: ipod je še igral, ko smo ga našli mrtvega. Nisem ravno med najmlajšimi, toda sem čisto brez kondicije. Nikoli nisem bil kak športnik, še popravnega sem imel iz telovadbe ((zaradi špricanja)).
Že zadnjič, sem pisal, da rabim nove superge. Prej sem imel Nike free 5.0, samo se zadaj na peti trgajo in sem jih že lepil in podlagal blago. Ker sem človek računalnikov, interneta, napredne tehnologije so mi pri srcu, sem se lotil iskanja novih superg na znanstven način. Pregledal vse forume, spletne strani proizvajalcev, potem sem se spomnil, da sem videl ne enem izmed “geek” strani ali blogov šprtne čevlje na pet prstkov.
Prebral sem vse bloge, forume, proizvajalčevo stran sem se naučil skoraj na pamet, našel kar nekaj posnetkov na youtubu.
Stran sem pokazal, kolegom, ki so se čudili, nihče jih še ni videl v živo. Odločitev je padla, KUPIM. Če se ne obnese gredo pa v smeti. Ja, kupim samo kje? Spletne prodajalne ne prodajajo v našo deželo.
V vsakem nakupovalnem središču se jih tudi ne dobi, športne trgovine nimajo, so pa nekateri prodajalci že slišali, da to obstaja. Najbližje sosednje države bo treba obiskat. Slučajno zvem, da je nekdo slišal, da jih imajo mogoče v Annapurni v Ljubljani.
No pa jih imam, sicer z težavami, ker moje številke niso imeli.
Prvi vtisi:
Ne delam reklame, meni pašejo, želel bi si jih pred 30 leti v osnovni šoli namesto copatov. Sprobal sem razne terene (pesek, trava, pasji drek, asfalt) moram probat še na kaki jadrnici. Ne priporočam za vožnjo (dirkanje po avtocesti). Od začetka je vse, čudno, ko sem hodil, sem čutil kot, da imam kamnček v čevlu, dvignem nogo in kamnček pade izmed dveh prstov. Jasno bil je na zunanji strani med prsti.
Ker zadnje čase berem, da blogerji trenirajo za Ljubljanski maraton me mika, da se prijavim, samo nočem se osramotit in odstopit pred vsemi gledalci. Bom raje med navijači (fotografi) in se drugo leto prijavil.
Uvoznik za Vibram fivefingers je BORA v Izoli, kjer jih tudi imajo v trgovini.
Sobota dopoldan v službi, popoldan počivanje, zvečer ven na pivo.
Ker sem nekadilec, so mi kadilci, po mojih neskončnih prošnjah, dovolili, da sem lahko z njimi posedel na vrtu, to me je sicer stalo dve runde, pa kaj čmo, tak je nov zakon.
Nedelja: dolgo spanje, kosilo, popoldanski počitek vse do večera. Ker se nisem cel vikend premaknil sem šel laufat, na en tak lahek tek, superge in iPod pa gremo. Prav pasalo je po dvodnevnem poležavanju, zdržal sem skoraj celo uro, bom videl kaj vse me bo bolelo jutri, če bo vse ok grem spet.
Plan za naprej: zamenjat musko na iPodu na tako bolj “športno” in nabavit nove superge