Blog

  • Topli kraji

    Topli kraji

    Topli kraji 1. del: Prekmurje, Vinarium, dvorec Mazentau, čokoladnica, Kodila

    Ko kdo pozimi reče, da gre v “tople” kraje vedno pomislimo na Maldive, Tajska, Kuba, Dubai, Havaji, Brazilija, Karibi, Mavricius, Avstralija, Indonezija …


    Topli kraji so zame tisti kateri imajo v imenu kraja besedo TOPLI, torej Moravske TOPLI-ce, Dolenjske TOPLI-ce, Šmarješke TOPLI-ce… Predvsem so malce bližje, če se počitnice cenejše, kot v pravih toplih krajih nebi rekel.

    Nisem bil v toplicah na zdravstveno napotnico. Imel sem še vse turistične bone za pokoristit v letu 2021, sem se odločil za malo razvajanja, dopusta in nekaj terapij v Moravskih TOPLI-cah. Hotel Ajda je bil prost, dobil sem sobo v najvišjem nadstropju z lepim razgledom.

    Dobro je da so vsi kompleksi povezani, v kopalnem plašču in japankah prideš do vseh bazenov in terapij. Izbral sem dober termin, po krompirjevih počitnicah in še pred decembrom.

    Občasno sem bil sam v bazenu, predvsem po večerji, upokojenci gredo gledat poročila in it zgodaj spat, da ne zmanjka hrane pri zajtrku. Kar se mi je zgodilo, ni bilo palčink, če sem bil po 9.uri na zajtrku.

    Kljub težavam s kolenom sem se moral spustit po toboganih v termah 3000.

    Prekmurje je lepo, spomladi, predvsem poleti ali vsaj jeseni, toda tudi lepi zimski dnevi se najdejo za izlete v okolici toplic. Pred zajtrkom sem bil že v bazenu. Dopldan sem bil zaseden z terapijami, masažami, kopelmi. Terapije za probleme s kožo in kolenom.

    Popoldan sem izkoristil za izlete po Prekmurju. Zvečer zgodaj na večerjo in na nočno kopanje.

    Kraje poznam iz pred mnogo let, ko sem bil veliko po Prekmurju in goričkem. Nekatere sem hotel videt spet, na seznam sem dodal tudi nekaj novih, za ketere sem izvedel šele ko sem brskal po spletu, kaj je zanimivega za videt.

    Dvorec Maztenau

    Enonadstropni dvorec Matzenau v neoklasičističnem slogu iz leta 1876, graščina ali grad kot mu nekateri rečejo propada sredi gozda.

    Obkroža ga tudi precej zapuščen park s propadajočimi klopcami.

    Dvorec in park ob nemu je najbrž bil veličasten nekoč davno nazaj… Predstavlajm si takratne zabave v dvorcu, dame v lepih oblekah ki so se sprehajale in nasmehale moškim obiskovalcem v parku. Zabave, plesi so bila socialna omrežja tistega časa.

    Rotunda

    Mala cerkvica Sv Nikolaja v Selu. Zraven je stala dobra gostilna, za katero sem prebral, da je zaprla vrata za vedno.

    VINARIUM

    Najvišji solp 53,5 m, v teh krajij se nahaja pri Lendavi, na vrh sem se povzpel po stopnicah, moje koleno je za navzgor ok, za dol pa ne deluje najbolje, zato sem se peljal z dvigalom. IZ vrha stolpa se vidi ob leprm vremenu daleč naogrog, zato sem si za ta izlet izbral sončen dan.

    Ob vstopnici, dobite še kozarček vina v pritličju.

    Čokoladnica, Lušt paradajzi…

    V Prekmurju je veliko zanimivih krajev, prodajln, zanimivosti, a obisku Lušt prodajalne se nisem ogel upret, kot ne obisku čokoladnice Passero v Tešanovcih.


    KODILA

    Seveda ne smem pozabit domače Prekmurske kulinarika in kot pravi ne-jedec zelenjave sem moral poskusit pravi steak v restavraciji Kodila.

    MURSKA SOBOTA

    Šel sem na sperhod čez Mursko soboto, si ogledal znamenitosti, grad, park…

    V naslednjem delu: Pristanek balona v Žetalah, Plečnikova cerkev, Otok ljubezni

    ——————————————————

    Sedaj, ko to pišem je točno eno leto od obiska Prekmurja in toplic, pozimi je več časa za pisanje bloga, zato je bil čas za objavo tega.
    Pa končno sem dal koleno na opercij, po enem letu toplic.
    Ker sem na bolniški je pravi čas za pisanje, Na Netflixu mi je že zmanjkalo filmov.

  • Bolšji trg, prva oktoberska nedelja 2022

    Bolšji trg, prva oktoberska nedelja 2022

    Neki slik iz sončnega oktobrskega sprehoda.
    Slikano Fujifilm X100F aparatom

    Hi konjiček ….

    Elektronski prah za čiščenje in poliranje…to moram kupit!!!

    Pipe, ne za vodo, za tobak

    a dobre faznge, keramične, zdržijo dlej kot plasične, zihr so stare 40 – 50 let

    Kdo rabi kak švicarski pipec? Še rdeča pesa manjka.

    O ja škatla s kuharčkom, mi je nismo imeli, so jih pa imele moje tete, kok so se mi nobl zdele.

    Gledajo, če miške poganjajo kazalce.

    Gore značk… nekje morajo bit tudi moje spravljene, to se je včasih zbiralo. Ne vem kdaj sem videl kako novo značko, samo še selfiji na a-socialnih obrežjih se zbirajo.

    Ura, ura, ura, ura pri uri…….

    Eni trdijo, da je zemlja ravna, Če ni zemlja okrogla, zakaj pol delajo okrogle globuse?
    A ste že videli ploščat globus????

    ep zgodovinski aparat, deluje samo na črno bel film

    Neki za Mercedes fene, radkape iz avtobusa

    Lampe za zuni, zihr zdržijo dlje kot une iz Bauhausa

    Neki za fantke

  • Prazniki

    Prazniki

    Prazniki so nekaj, na kar skoraj vedno pozabim kdaj so, potem zjutraj vstanem, pridem do tržnice ali trgovine in ugotovim, da je vse zaprto.

    Vse stare Jugoslovanske SFRJ praznike in republiške še imam v glavi, čeprav sem v Jugoslaviji živel 25 let in v osamosvojeni Sloveniji 30 let, so mi “novi” prazniki še vedno tuji. O vseh takranih praznikih so nas učili v šoli, skoraj pri vsakem predmetu, zihr sem kdaj dobil cvek in sem si jih potem zapomnil za vse večne čase. Imeli smo Državne in Republiške praznike.

    Včasih smo praznovali 29. november dan republike, ker je bil tudi očetov rojstni dan in 1. zasedanje AVNOJa v Jajcu.
    A s pravim praznikom 29. November sem se prvič srečal v 1. Razredu OŠ, kjer so me iz “Cicibanov” povišali v “Pionirčka”, potem, ko sem dal častno zaobljubo in vsi smo dobili tortice.

    1. Januar, novo leto
    8. Februar je bil Prešernov dan, a ne dela prost dan
    27. April je bil dan OF sedaj se imenuje Dan upora proti okupatorju
    1. maj je bil praznik dela in je še sedaj ostal,
    25. Maj Dan Mladosti, štafeta, Titov RD
    4. Julij dan borca
    1. November Dan mrtvih
    22. November dan JLA

    25. December Božič se uradno v SFRJ ni praznoval, a smo ga neuradno skoraj vsi, posebej od kar je Jože Smole na javni TV voščil vsem Slovencem Vesel Božič in zato smo mu vsi rekli Božiček.
    Božč je en tistih praznikov, ko se ne prazniš a bolj polniš z hrano, potico…
    Kakor tudi Velika noč, jaca hren, šunka, potica potem 40 dni hujšanja.

    Aha, praznik je

    Seveda smo imeli še nekaj “praznikov” obeležnih dni, ki niso bili dela prosti
    Dan Železničarjev, 8. Marec Dan žena, Dan vstaje Slovenskega naroda 22. Julij, dan skoraj sakega roda JLA…

    Vsekakor si moram sedaj zapomnit vse nove praznike, da ne bom brez kruha, ugotovil, da je danes praznik šele pred trgovino.

    Državni prazniki

    • 1. in 2. januar: novo leto
    • 8. februar: Prešernov dan, slovenski kulturni praznik
    • 27. april: dan upora proti okupatorju
    • 1. in 2. maj: praznik dela
    • 25. junij: dan državnosti
    • 1. november: dan spomina na mrtve
    • 6. december: dan samostojnosti in enotnosti

    Prazniki, ki nimajo prostega delovnega dneva

    • 8. junij: dan Primoža Trubarja*
    • 17. avgust: združitev prekmurskih Slovencev z matičnim narodom*
    • 15. september: vrnitev Primorske k matični domovini*
    • 23. september: dan slovenskega športa*
    • 25. oktober: dan suverenosti*
    • 1. november: dan spomina na mrtve
    • 23. november: dan Rudolfa Maistra*
    • 26. december: dan samostojnosti in enotnosti

    Drugi dela prosti dnevi

    • velikonočna nedelja, velikonočni ponedeljek
    • binkoštna nedelja – binkošti
    • 15. avgust – Marijino vnebovzetje
    • 31. oktober – dan reformacije
    • 25. december – božič
  • Poziteven, samoizolacija, NNNP…

    Poziteven, samoizolacija, NNNP…

    UVOD

    Sem necepljen, antivakser, dve leti sem se lepo držal stran od okužbe, a sem jo dobil.
    Kakor je bil januar zelo pozitiven mesec, se je negativno začelo s 1. Februrajem. Takoj sem se začel slabo počutit, opravil nekaj samo testov in tudi uradne. 3.2. ob 07.00 še nisem bil pozitiven, popoldan ob 17h pa že, na uradnem testu. Ampak, ker je po svetu vedno več cepljencev in tudi v pisarni, ki prenašajo virus nam necepljenim sem fasal. Včasih je tudi, če si pozitiven, dobra stvar. Jasno sem zamudil svobodo, brezplačno QR kodo za kam potovat, ker HAG test ne velja v tujini, PCR pa ni potreben zame, je rekla zdravnica. Zato sem šel opravit še samoplačniški PCR, ki je od 80 do 150 EUR po novem odvisno, kam greš.

    NNNP / STHF


    Uradno pozitiven, ne sem nikamor, samo zapor, izolacija, teden Netfilxa, po 24 urah pozitive, se počutim ok, vrat me boli od kavča, kaj bo še ne vem.

    Vedno sem pripravljen na vse, saj sem živel kot otrok pod TITOm in ne Janezom, smo imeli NNNP vaje,

    pripravljeni smo bili na vse, kot ameriški SHTF – ko se zgodi, da drek zadane ventilator in gre vse narobe. Imam vedno na zalogi malce več hrane. in še česa drugega.

    Takoj po potrjeni okužbi, sem naredil tabelco, seznam živil, ki so na zalogi. Zalog več, kot kdorkoli, se mi zdi, da bi lahko za nekaj dni nahranil več člansko familijo, ampak NNNP je vsaj tokrat koristen.



    Ko sem sestavil tabelco, je bilo treba naredit izračun količn, na dan, da slučajno ne bom trpel v pomankanju. V 7h dneh v enem dnevu ne smem pojest več kot 750 gramov testenin.

    Pomankanje je samo teh dobrin:
    Pečjakovih palačink, jajc, paradajza in Gina je manj kot pol flaše.

    Čokolade in piškotov bo dovolj

    Sicer obstajajo on line trgovine, kejr bom moral naročit dodatno kar še potrebujem in seveda, kar bom umes porabil, da bodo zaloge spet popolne..

    Imam gore čaja, 2 litra medu, limone,…

    Visoko Alkoholnih Razkužil imam, kar nekaj, domačih in kuplenih, no razen pomankanja gina, ki je že v nakupovalni košarici ene spletnih trgovin.

    Zraven skoraj polnih omar mi je še sestra prinesla:

    Domačico, zmrznjeno govejo juho od mame, kos torte, vitmine, čaje.. piškote

    Kako se bo moja okužba razvijala, napišem drugič in seveda, če sem slučajno utrpel pomankanje hrane.

  • Dva Tisoč Ena in Dvajset …… Dva Tisoč Dva in Dvajset

    Dva Tisoč Ena in Dvajset …… Dva Tisoč Dva in Dvajset

    2021 dvatisočenaindvajset

    Leto 2021 je bilo precej čudno, kakor se ni najbolje začelo in bilo bolj zapleteno, kot vsi moji kabli za TV omarico.

    Se je z koncem poletja začelo odvijati bolj pozitvno in sem že videl luč na koncu tunela

    Korona je jasno še vedno divjala pri nas in po svetu, a v poletnih mesecih malo manj.

    Testiral sem se za COVID-19 več kot 100 x za v službo, za izlete, za gostilne…
    To smo mi zdravi anti cepilci in do sedaj še nisem zbolel za tem slvnim nevidim sovražnikom.
    Lani sem rekel: Mene se punce in Korona ne primejo.

    V službi je bilo za 1/3 več dela kot 2020, zato sem si zaslužil dopust, čeprav nisem hotel it sam, sem se vseeno odpravil in imel čisto ok.

    Konec avgusta teden na Karpathosu in en teden v novembra v Toplih Krajih (o temu bom še pisal), Prebral kake 4 knjige na plaži in ob bazenu.

    Pojedel sem goro paradajza, vzgojil na okenski polici samo nekaj češnjevcev.

    Skuhal paradajz juho, spekel ribe, steake, tudi kako palčinko mi je uspelo pojest.


    Spoznal nekaj novih oseb ter z njimi spil kavo, nekaj vina, penince, gin tonica, seveda tudi kak Aperolček po Ljubljani ali na izletih.

    Avto opral 2x samo zunaj in iz zadnjega sedeža vrgel v smeti 153 uporabljenih mask. Pregledal 231 oglasov, da bi raje kupil čistega.

    Napisal sem 21. blogov, kot se za leto 21 spodobi in ta blog vsebuje 21 slik

    Kupil grafiko svetilnika in od kar visi na steni, mi kaže bolj pozitivno pot (preberi blog)

    Naredil 4352 fotk z iPhonom (najbrž več a neuporabne brišem)

    Bil 2x v Tamarju, jeseni in pozimi

    Samo 1x na Ljubelju s sankami, ter večkrat na ostalih izletih: Izola, Piran, Celje, Trst, Murska Sobota…

    Foto session: Več buč več ve

    Se valjal po snegu z nečakom in risal angelčke.

    2022 dvatisočdvaindvajset

    Se je že s prvim dnevom odvil bolj pozitvno, glede na lani, pa tudi v horoskopu piše da bo dobro leto, a v karte verjamem samo po treh gin tonicih, torej bolj zaupam instinktu.
    Ne dajem si novoletnih zaobljub, ker se jih 56% ljudi tako ali tako ne drži.
    Imam samo neke želje, nekatere vam povem, kaj bi pa obdržal tudi zase
    Želje za leto 2022:

    Ker je moja služba fotografija in že nekaj let nisem imel svojega foto aparata, samo razne modele iPhona. A se mi zdi, da je čas, da se lotim kakega foto projekta še v prostem času.
    Da ne slikam samo avtomobilov in motorjev. Tudi kako bučo bi slikal, tisto na njivi ali na kakem ženskem telesu.



    In ker so sanje dovoljene, sanjam o tistem foto aparatu z rdečo piko – Leica. Zaslužim si jo, če si jo lahko privoščim je še vprašanje, da ne bom pol samo slikal kruha s poli salamo, ker si kaj več ne bom mogel privoščit.
    Sicer sem že pisal božičku, ker za prva pisma nikoli ne zmanjka denarja, če pišeš na koncu leta je blagajna že prazna.




    Kar bo pa bo, amapak do sedaj zgleda leto dvatisočdvaindvajset dobro.
    Za dežjem vedno posije sonce

  • Božič, burek in smrekca ….

    Božič, burek in smrekca ….

    Ne vem, zakaj je toliko ene slave temu božiču. Nisem veren in zgodba z tistim dojenčkom v štalci, nekako ni zame. Da je to nek družinski praznik?

    Obstajao, tudi narodi , vere, ki to ne prazunjejo. Kaj pa vsi tisti, ki smo sami? Sami za navaden dan, za delovni dan, za Prešernov dan… sami za božič… že nekaj let.

    Nimam neke velike smrekce, samo tisto iz Lego kock. ker sem na listi porednih, in si potem tudi ne zaslužim daril. Tudi dimnika nimam, da bi tale dobri mož prilezel.
    Razmišljam, ni pa nobene osebe ženskega spola, dedek mraz, božiček, miklavž, … torej ni neke decemberske dobre ženske z darili. Si jo bo treba zmislit.

    Ker trenutno ni neke posebne osebe, v mojem življenju, kateri bi kupil božično darilo, je ostalo nekaj denarja, ki ga dobijo . Ker nisem zapravljal za pršut, pohane piške, gore tatarca, ki se ga po 2h dneh naveličaš, sem ta denar namenil za ljudi in družine, ki jim je še slabše, kot meni, sem ta daroval, za družine v stiski, ki ga je himanitarno zbiral Radio 1. No vse razen 2,30 €, ki sem jih zapravil za burek.

    Vedno mi je december depresiven, letos tudi ni kuhančkov, praznovanj na prostem, kjer nisi sam, je vse skupaj še bolj žalostno.

    Vesel božič, tistim, ki to praznujete. Predvsem tistim dežurnim, v bolnicah, reševalcem, gasilcem, policistom. Ko sem šel na burek, sem videl nujno intervencijo, vseh teh ob prometni nesreči. Tej si res zaslužijo, praznik z družinami.

    Nekaj simboličnih daril pod (nad) Lego smrekco je za tiste, ki jih imam rad. Ampak tudi sem sem dobil, kako darilo, čepra sem še vedno na listi porednih.

    Naslednje leto, upam, da grem spet na burek, a ne sam.

  • Kenguru

    Kenguru

    Vodnjak Kenguru, na Krekovem trgu, Med lutkovnim gledališčem in vzpenajčo na Ljubljanski grad..



    K 1 GURU me vedno spominja, na neko najlepše in najbolj zabavno obdobje v mojem življenju.

    Vsakič, ko grem mimo se spomnim teh časov ter, ga slikam. Vsaj enkrat na mesec, ponavadi na isti dan v mesecu. S tega je nastal cel foto projekt, gora slik, ki jih ne bom vseh objavil.

    Spomenik / vodnak Kenguru na ploščici na tleh piše: Mirko Bratuša – Vodnjak za Alfreda N.

    Po treh letih, je čas, da se ta foto zgodba zaključi.

  • Čevlji

    Čevlji

    V Prejšnem blogu sem pisal o nogavicah, torej so sedaj na vrsti obuvala.



    Sem človek superg, raznih vrst in oblik. Tekaške ali nakaj bolj casual AllStarke ali Vanske.
    Japanke Havaianas nosim samo na bazenu ali na plaži, ker drugače bi že brez kakega prsta ostal.

    Sem ponosni lastnik rumenih Hunter škornov, nikoli nisem imel in ne bom imel Kroksov.

    Za sneg, sankanje imam visoke zimske vojaške škornje, na katere gredo celo mini dereze.

    Letošnjo jesen sem si kupil prve drage usnjene visoke čevlje. Visoke zimske čevlje, katere sem si ogledoval, že nekaj let, tudi kak božiček mi je obljubil vsaj enega, a ni nikoli darilo prispelo. Če si na listi porednih, je najbolje, da sam poskrbiš zase in sem naročil škornje narejene v USA, Red Wings – BLACKSMITH. Tovarna je bila ustanovljena leta 1905 in so izdelovali kvalitetne čevlje za rudarje.

    Tej škornji so tudi moj najdražji kos oblačil/obuval, ki ga imam.

    Supege vržem v vedro vode, malo praška, pustim pol ure, sperem s čisto vodo in posušim, naslednje jutro obuješ in greš. Pri pravih usnjenih čevljih je potrebna nega, čiščenje, mazanje… Kupit sem moral tudi krtačo za čevlje… Škornje sem nazadnje čistil in mazal s kremo v JLA leta 1986 in potem nikoli več.

    Pages: 1 2

  • Neusklajene, neuparjene nogavice

    Neusklajene, neuparjene nogavice

    Bratci in sestrice štumfki se vedno izgubljajo.

    A je res važno, da imamo nogavice vedno enake? Važno, da grejo nogice in ščitijo pred žulji in odrgninami obuval.

    Sicer ne obstaja noben predpis, odlok ali zakon o nošenju enakih parov. Za v trgovski center ali službo noben (še) ne preverja pogoja OEN (Obute Enake Nogavice).

    Zdi se mi zabavno, predvsem prihranim veliko časa, ker mi ni treba iskat bratcev in sestric, ko so oprane in posušena, vržem v predal in potem zjutraj izberem po navdihu in letnemu času primerno.


    Nakako skrbim, da imam obuti obe nogavici približno enaki dolžine, komplementarne ali totalno nasprotne barve, modra oranžna, bela črna…. Nikoli ene dokolenke in ene kratke, ker to bi bilo res smešno in nepraktično.

    Sicer sem pristaš nekega reda, urejenosti, vsaj pri nekaterih stvareh, a tu gre res za brezvezno stvar. Večino se nogavic sploh ne vidi, če so v čevljih, gojzerjih in hlače čez.
    Za poleti imam v all starkah ali Vanskah, čisto krate stopalke, teh res noben ne vidi, rad nosim tudi petprstne nogavice, jasno v Vibram petprstnikih.

    Predvsem, ni mi treba porabiti veliko časa za razvrščanje nogavic in nikoli mi ni treba skrbeti, da bom nosil enake. Vse skupaj poenostavi življenje. Prihrani čas, perem enkat tedensko, za vikend, torej za zlaganje in uparjanje nogavic bi porabil kakih 6 minut, torej 52 tednov po 6 min = dobrih 5 ur na leto. V desetih letih sta to dva dneva.

    Preštel sem vse svoje nogavice, zokne, dokolenke in štumfke 77 komadov jih je, torej neparno. Seveda so razdeljene na letne čase, velikosti, dokolenke skupaj, kratke skupaj, petprstne skupaj.
    Nekaj je še zapakiranih, nenošenih. Sicer je z velikim številom nogavic šel moj minimalizem. Ne kupim nobenih novih, dokler število ne pade na pol drugi ducat. Tudi miklavžu bom prepovedal kupovanje nogavic. Imam tude en par nogavic, ki ne prpuščajo vode, idelano za skakanje po lužah.

    En komplet nogavic sem že pred leti kupil na kickstarterju, ko so jih prodajali 7 kosov, sicer podobnih vzorcev, a vseeno vsaka drugačna.



    Tudi nekaj denarja prihranim. Če ima ena nogavica luknjo ali se kje izgub, mi ni treba zaveči druge najdem ji novega bratca. Drugo nogavico lahko še vedno nosim, dokler se ne obrabi ali izgubi nekje v pralnem stroju, sušilu, ali kje drugje.

    Pages: 1 2