Category: Pisarije

Blogerjem, bralcem in vsem ostalim želim srečno novo leto 2008, veliko zdravja, sreče in vsega, kar si sami želite.
Predvsem pa veliko zrelih sočnih paradajzev.

Ugasnil sem služben računalnik ((Apple seveda)),
do 7. januarja 2008 bo počival.

Konec službe za letos.
Jaz pa še ne vem kaj bom.

Ne morem reči nabolj poslušano, ker ne poslušam po lastni želji, ampak mi vse radijske postaje to več ali manj vsiljujejo.

Tole je moj spisek najbolj vtenih komadov po radiju:
avtorjev/izvajalcev ne bom pisal, ker je skoraj vsaka pesem v več verzijah razlčnih izvajalcev:

Jingle Bells, White Christmas, Last Christmas, Feliz Navidad, Oh Christmas Tree, All I Want for Christmas Is You, Blue Christmas, Mary’s Boy Child Oh My Lord, Silent Night Holy Night, happy xmas, Do they know it’s Christmas, Give love on Christmas day, Driving home for Christmas, Merry Christmas Everyone, I Saw Mommy Kissing Santa, Do They Know It’s Christmas, The Power Of Love, Let It Snow! Let It Snow! Let It Snow!

In še Slovenske: Bela snežinka, Na božično noč, Za božič bom sam (jaz tud), Novo leto, Silvesterski poljub

Vsekakor je pa zmagovalna tale verzija Jingle Bells:

[audio:TurkishversionofJingleBells.mp3]

Te reklame imm že dost, vsepovsod je na radiju in na TV, donirajte, pošljite SMS… .

1. Sploh ne vem kje Burkina Faso je (nekje v Afriki mislim)

2. Tam nikogar ne poznam

3. S tem “humanitarnim” delom bodo zaslužili največ organizatorji, ki potem s tem denarjem še pošiljajo svoje funkcjonarje
okrog po svetu gledat, kje bi se dalo še kaj zaslužit.
4. Tudi kje bliže nam so ljudje potrebni pomoči (imeli smo poplave, družine z majhnimi dohodki….)

LETOS SEM DAROVAL 50 EUR V PRAVE ROKE

(ni veliko, tistemu, ki je namenjeno pa to veliko pomeni)

Bolš dat tist evro klošarjem, se ga boja saj sami napil pošteno.

U bistvu sem pozabu povedat, kako se je tak blaten “pinci” opral:

Tega ne počnite z navadnimi avtomobili.

In kaj je v decembru tako veselega?

– Miklavž, Božiček, dedek Mraz? Letos sem bil tako priden, da tudi palce od MkLauža nisem dobil.
– Po temi grem v službo in v temi se vračam. Prav nič veselega.
– Začele so se že prve petarde, ja zelo veselo, ko že skoraj zaspiš in ti pod oknom poči.

Veseli so trgovci – lastniki trgovin, predvsem velike korporacije, ki so praznike vzele sebi v prid.
Prodajalci nimjo veselega decembra, velik naval po trgovinah, delat morajo cele dneve tudi ob nedeljah, na predvečer praznika bodo delali, namesto, da bi bili z svojimi otroki.
Do januarja me ne vidijo v velikih trgovskih centrih. Ko moram po tisto najnujnejše, v najbližji nakupovalni center se načakam. Ljudje pa vlačijo cele vozičke, jaz pa na blagajni za 5 artiklov s kruhom, domačico in dvema konzervama.
Veseli so tudi gostinci, ki so v tem mesecu polno zasedeni, z raznimi službenimi ali drugačnimi zabavami.

Vsi se veselijo novega leta, ja zakaj pa? Saj se ne ve kaj bo. Lahko bo še slabše kot letos.
Zares bi morali žalovat za tem letom, tako kot za pustom. Lepo bi ga pokopali zadnji dan.
Na pogrebu bi se spominjali “veslih in dobrih” stvari, ki so se zgodile čez celo leto.

Šel sem preverit v staro Ljubljano, kaj je veselega v decembru:
Stojnice, ki ponujajo vse mogoče, predvsem nepotreben kič.
Iznajdljivi gostinci prodajajo TOPLO VODO z okusom cimeta in ščepcem vina za 2 eura.

Mogoče je še najbolj vesela okrasitev mesta, z lučkami.

Za nekatere je veselo, že to, da bo spet malo prosto za praznike, brez službe, šole. Jaz kot deloholik se bom pa že znajdu teh uradno 14 prostih dni, si bom vzel za ureditev vseh nedokončanih stvari. Da lahko štartam novo leto na novo, s prazno pisalno mizo, brez listkov, opomnikov in kupov papirja.