Ljubezen gre skozi želodec pravijo. Ne vem zakaj sem zadnje čase samo pri izdelavi in kupovanju sladic. Najbrž zaradi pomanjkanja ljubezni in palačink. Vse to se mi tudi pozna na tisti tanki napravi v kopalnici, na katero stopim in kaže neke številke, vsakič višje.
Na tržnici sem že videl prve marelice, najbrž uvožene, ker vem, da so ene v skrinji zmrznjene od lani, 20.8.2020 piše na vrečki.
Izbrskal sem recept za marelično pito, kakršno mi je dela moja babica, moja mama in še ljubljena oseba.
Moka 500 g ali pol kile cca, po potrebi, da bo bolj trd
1 cel puter mehek stopljen – Planika
1 kisla smetana – mu kuzin
15 do 20 dek štaub zuckra, če prevedem 150 do 200g cukra v prahu
Pecilni prašek 1/2 vrečke
Vanilija 1 vrečka
Rum – za pogum – en štoflc dobre vage
Eno jajce celo (mogoče ne z lupino)
Mešamo z roko 10 minut, piše v receptu, no nimam kičn ejda, sem mikser držal v roki
Testo vsaj 2 ure na hladnem ali čez noč. Aha nesem v zapor na Povšetovo, kot pijance čez noč, da pridejo k sebi.
razvaljamo na tanko
Največjo težavo je delal prenos iz pulta v pekač. Čez zložimo marelice, babica je dajalav vsako marelico pol kocke cukra, men je to preveč, zato sem čez cel pekač posul 5 žličk cukra, malce cimeta, brez tega ni nič.
Iz ostanka testa nardimo križe, no okrasne črte čez vse.
Pol ure na 200 na šporhetu. V Rožni dolini pa manj, je bil bolši šporhet, kot tu v Šiški.
Opomba Trnovo: Pekli smo na 190ºC 35 min pa še 5 minut pri ugašnjeni pečici ali roru odvisno, v čem se peče in sveže marelice so bile.
Te zmrznjene marelice sem odcejal, in pekel 40 minut in še nekaj minut pustil v ugasnjeni pečici.
Pito malce ohladimo in z užitkom pojemo.
