Na nekem srečanju smo se zmenili, da za naslednjič vsak doma naredi Limoncello in naredimo tekmovanje za najboljšega.
Zdeve sem se lotil strokovno, pogledal sem vse recepte na yutubu, predvem tiste od Italjanskih babic, ki to delajo že celo življenje in so jih vnuki posneli pri delu in objavili njihove skrivne recepte.
Za začetek potrebujemo limone, brez tega ne gre. Na tržnici sem dobil “bio” limone iz Sicilije.
Deset limon s krompirskim lupilcem olupimo na tanko in lupine damo v večji kozarec, prilijemo liter alkohola, nekateri uporabljajo čisti alkohol, nekateri vodko, za svoj Limoncello sem uporabil Sminof vodko in Beli rum v skupni količini 1l, to je bilo pri hiši.
Prelijemo limonine lupine, kozarec zapremo in ta mešanice se namaka od nekaj dni do enega meseca, v temnem hladnem prostoru. Vsake toliko pretresemo. Moje limonce so se namakale 26 dni.
K tej mešanici sem prilil zavreto zmes vode in cukra 0,5l vode in 0,5 kg cukra, lahko bi vzel tudi sladkor a malo manj recimo 400 gramov. Vodo s sladkorjem prevremo, nato ohladimo in primešamo, k limoninim lupinam v alkoholu. Vse skupaj sem prelil v flaške in odnesel na tekmovanje.
Moj Limoncello je bil še najbolj podoben tistemu pravemu Italjanskemu iz trgovin.
Najbrž sem zmagal, a na koncu smo vse vzorce zmešali v en Limoncello. Vsak, ki je dobil flaško mojga Limocella se je pritožil samo, da je flaška majhna in da je že zmanjkalo.
Naslednjič napišem, kaj sem naredil s preostankom limon.