Moje fotografije
Hud glavobol, zunaj lepo vreme – sonček – toplo, moram ven čeprav se mi sploh ne ljubi.
Če grem ven mogoče glavobol popusti, slabše že ne more bit.
Nekam ven iz Ljubljane ne predaleč, končna destinacija Rakitna.
Glavobol ni popustil, doma sem vzel še en tablet, zdej je že bolš
Zaključna podelitev in podelitev zlatih kipcev. Videli smo, kar nekaj dobrih oglasov.
več na uradni spletni strani
Leto je naokoli in spet je bil na vrsti salon motorjev. Razna podjetja so predstavila nove motorje in dodatno opremo za sezono 2008.
Nekaj fotk iz salona:
Slovenski izdelovalec izpušnih sistemov in hostesa na orginalnem motorju s katerim tekmuje Noriyuki Haga, zakrit nov motor pred novinarsko konferenco, Sava gume (more…)
Tole nima nobene zveze z kinodvoranami. Mogoče je nekdo pod tušem dobili idejo za ime multikina.
Zmajev je več vrst. Dobri zmaji in hudobni zmaji, ki bruhajo ogenj. Zmaji živijo v pravljicah ((mogoče najbolj znan iz Žogice marogice)), risankah, filmih in legendah. Skoraj vsi zmaji letijo, razen tistih, ki jih imajo nekateri doma v obliki žena. Tudi tašče so lahko zmaji, te lahko po potrebi tudi letijo. Imam kar srečo, da nimam nobenega od teh dveh vrst zmajev. Bi pa imel, kakega prijaznega letečega zmaja. Podobnega tistemu iz filma Never Ending Story, ki ne bruha ognja Zjutraj bi ga zajahal odletela bi do službe, med službo bi lahko prosto letal in, ko je konec me pobere pa domov. Predvsem ni potrebno iskanje prostorčka za parkiranje, gorivo je ekološko – paradajzi.
V kitajskem horoskopu je tudi zmaj. Zmaji so tudi, kot mestni simboli: Ljubljana, Klagenfurt – Celovec, London.
V Ljubljani na Zmajskem mostu so kar štirje na vsaki strani ljubljanice po dva.
Če je zmaj hudoben, mora bit nekje junak, ki ga premaga ali se z njim spoprijatelji.
Tale dva zmaja (mislim, da sta zmajčici), se sprehajata po Ljubljani.
Obstajajo pa še papirnati zmaji, zmaji za letenje.
Na prvem izhodu iz Ljepe Vaše je Bosna in Hercegovina. Prav prvi kraj na zemljevidu je Mostar.
No tu so me bili vsaj veseli. Takoj me je mestni redar, ogovoril: Šta je novog u Ljublani? Vam je vruče?
Kar za mano, imam parking za vas. Parkirišče 5 EUR za cel dan. Slovenskih tablic so vsi veseli, čuvajo ti avto, prijazno ti povejo kam moraš, da vidiš most….
Ogled Mostarja, prvič sem bil tu, Tu se je malo ustavil čas. Še vedno prodajajo Đezve, Tepihe, prave bosanske – frulice (piščalke). Predvsem je povdarek na Titu. Majice z Titovo sliko, napisi.
Prodajalec spominkov, je bil prav prijazen, sploh, ko je zvedel, da sem iz Slovenije in, da ga razumem. Ja seveda ga, nekoč smo bili v skupni državi, srbohrvaščina v osnovni šoli, JLA…
Kupil sem prav lepo Titovo sliko na lesenem stojalu.
Tele stopnice prav lepo drsijo.
Med ogledom sem postal lačen: Zeljanica, Krompirovača, Sirnica, ja kar vse tri mi dajte.
Za odžejat domača limonada in jasno za konec prava Bosanska kava.
Poletov iz mosta ni bilo. Nekaj jih je skakalo, malo stran od mosta iz skakalnice, ki je še vedno nekajkrat višja, kot bi si sam upal. Otroci so se vozili po Neretvi na velikih zračnicah.
Še izjava prodajalca spominkov:
Imali smo Dinare, Marke, Dolare. Sada imamo samo uspomene.
Sedaj, pa lepo naprej po Bosni.
Ker je bilo treba ponovno slikat Dubrovnik od daleč sem se na poti proti severu hrvaške obale ustavil še za popravit fotko Dubrovnika od daleč. Dopoldne, prava svetloba, najdem pravo razgledno točko. Če so namontirani dalnogledi, bo že pravi pogled na Dubrovnik. Lepo zapeljem na počivališče, aparat ven in
prileti policaj na motorju z sireno. Mi lepo razloži, da hoče 500 kunic, ker sem zapeljal čez polno črto na razgledno točko. Jasno imel sem Slovenske tablice. Nekdo je skrit pod drevesom na koncu in kliče policaje vsakič, ko se kdo tam ustavi iz nasprotnega pasa. Predvsem imajo radi Slovence.
Razumem, če bi naredil kak velik prekršek, da me ujamejo na radar, ampak tole?
Razgledna točka v največjem turističnem kraju?
V vseh letih je to moja prva kazen, pa še usranim Hrvatom sem jo moral plačat!
Hrvaške policaje, bi lahko vsaj naučili brat in pisat, bolje rečeno prepisat moje ime in priimek iz vozniške. Če imam trdi č v priimku,naj napišejo na kazen pravilen priimek. Ker se nisem hotel kregati, sem mu dal tistih usranih 500 kun.
DOMOV in na prvem možnem izhodu iz Hrvaške!!!
To so fotografije za 500 kun:
No pa sen tudi jaz šel na dopust. Še vedno ne maram dopusta, razen jadranja, ko se kaj dogaja. Zato letos sploh nisem imel plana kam na dopust. Zjutraj spakirat in nekam v neznano.
Po desetih urah vožnje (moj hrbet je bil presrečen, ko sem stopil iz avta), 780 km iz Ljubljane pristanem malo naprej od Dubrovnika v avtokampu Kupari. Kamp je nekoč v stari jugi veljal za enega boljših. Imel je samopostrežno restacijo za nekaj sto gostov. Parcelce so lepo urejene, senčne.
Dubrovnik
V dubrovniku še nisem bil več kot kako noč z jadrnico. Zato sem si vzel popoldne za sprehod po mestu.
Ker je zelo vroče, sploh nisem naredil 400 fotografij, kot znam v enem dnevu, ampak samo 200. Tu je samo hiter izbor.
Fotografije iz sprehoda po Dubrovniku. Turističnega vodnika nisem kupil, ker lahko kupiš vse svetovne jezike razen Slovenščine.
Dubrovnik od daleč, zaradi popoldenva, vročine je vidljivost zelo slaba.
To slikco, bo treba ponovit zjutraj, ko je sonce drugje. Da bo podobna vsem tistim na razglednicah.
