roadtrip – Paradajz

Rim, drugi date pri Lucianu

V Rimu sva nasplošno jedla zelo dobro, tudi v turističnih krmilnicah. Ko si lečen se vedno najde blizu, gostilnica, bistro vsaj za kak sendvič, ali capreze solatko. Dobro je pri izbiri pogledat, če tu jedo tudi domačini. Tako sva naletela na poceni in dobro hrano, blizu Circus Maximusa zelo dobro hrano, pizzerijo, kjer so domačini praznovali rojstni dan – Zerosettantacinque.

Luciano je restavracija z Mišelinko za karbonaro, v kateri sem rezerviral mizo, da peljem skor punco na večerjo za najin drugi deit.

Šefa (Luciano Monosilio), sem odkril čisto slučajno, še preden sem vedel, da grem v Rim, ko sem iskal na yutubu recept za karbonaro. Luciano Monosilio je “kralj karbonare” odlikovan z mišelinovo zvezdico in je tudi ambasador testenin.

Ko sva prispela, je bil v vrsti za mizo še en slovenski par, torej je restavracija znana tudi ostalim iz naše dežele. V restavraciji, sva dobila majhno predjed, da sva lažje počakala na Lucianovo karbonaro.
Iz precej velike vinske karte sem izbral steklenico oranžnega vina. Restavracije je dobro zaležena z raznimi vrstami vina.

Sama karbonara je zelo dobra, lično postrežena, guanchale (svinska lička) je narezan na večje kocke.

Omaka, je narejena iz jajc in mešanice Pecorina in Grana padano sirov. Nobene smetana, kakor naredijo pri nas v gostilnah. V naših gostilnah sem tudi že doživel, da če hočem karbonaro iz jajc je 2 eur doplačila.

Krožnike sva pomazala s kruhom, dobre karbonara omakce, ni za puščat na krožniku.

Skor punca, je rekla, da je moja karbonara boljša od Lucianotove. Mogoče, a nimam mišelin zvezdice.

Recept moje karbonare objavim kmalu.

Na koncu sem moral poskusit tudi sladico iz paradajza. Ki se ni izkazala za nekaj posebnega. Krhek piškot s kečapom po domače.

Najin road trip se nadaljuje v Toskano, o temu naslednjič.

20/12/2022

Rimske počitnice

Rim – 2. del najinega potovanje po cesti

Po enodnevnem obisku Modene sva se naslednje jutro odpeljala v Rim. Jaz v Rimu še nisem bil, zato je bilo popotovanje v Rim in prebijanje po ulicah mesta še bolj zanimivo. Parkirala sva v garažni hiši in se s kovčki odpravila do nastanitve.

Soba je bila precej zanimava, z nenavadno osvetljavo, okno na notranje dvorišče, kar je dobro, da ne slišiš hrupa iz ulice.

Nastanitev sva imela v centru, 5 min peš od španskih stopnic, pri katerih je bilo potrebno takoj naredit selfija.

Za popoldne sva imela rezervacijo za ogled Borgheze galerije, do katere sva se sprehodila skozi lep park. V galeriji sva si ogledala dela renesančnih umetnikov.

Bernini Ratto di Proserpina Posilstvo Proserpine

David s fračo

Skoraj vsakič, ko sva šla iz sobe ali proti sobi sva morala mimo španskih stopnic, zato sva jih videla v vseh delih dneva, zjutraj čez dan zvečer.. polne turistov, skoraj nikogar..

Sedet na slavnih Španskih stopnicah se ne sme in je celo kaznivo. Najbrž bi se znucale.

Jutro v nastanitvi je prineslo novo presenečenje, zajtrk v sobi. Staro stanovanje, katereo je bilo predelano v več sob za turiste, sploh nima jedilnice, so raje pridobili še eno sobo, zato je bil zajtrk postrežen, kar v sobo.

V Rimu je veliko znamenitosti, za vse ni bilo časa. Vatikan sva nemerno izpustila. Nekaj znamenitosti je bilo na listi, kako stvar sva odkrila po nesreči.
Ogledat si je bilo trba znamenit vodnjak Trevi. Visok je dobrih 26 metrov in je res veličaten.

Vodnjak izpolnjuje želje, če vanj vržeš kovanec, a sem bil s fotografiranjem tako zavzet, da sem ob metu kovanca v vodo pozabil na željo. Se zgodi, bo treba še enkrat v Rim

Rim je znan tudi filmih, kateri so se snemali po ulicah in trgih Rima. Zraven Felinijevih filmov so se v Rimu snemali vsaj deli filmov Oceanovih 12; Bond Spectre; v PinkPanterju 2 je Rim obiskal tudi znameniti inšpektor Clouseau; Misija nemogoče 3, ter veliko drugih.

Najbolj znan je film z Audrey Hepburn in Gregorijem Peckom: Rimske počitnice

Tudi sam sem moral vtaknit svojo tačko, v usta resnice ali Bocca della Verità, v kipu naslonjenim ob zid bazilike Svete Marije v Kosmedinu.

Včasij je treba pokukat tudi na kako dvorišče in tudi tam se najdejo skrite znamenitosti Rima

Pantenon je tudi ena od zanimivih zgradb, posebej lukna v stropu, skozi katero pada dež, če dežuje.

Ena od znamenitosti je Spomenik Viktorja Emanuela Ii. (Altar of the Fatherland), na katerega sva naletela na poti čisto nekaj drugega pogledat.

Ker ni več predstav z Levi, gladiatorji in krokodili… nisva kupila vstopnice za ogled notranjosti.

Za oglede znamenitosti je dobro kupit kate v naprej, to sva za večino naredila že doma. Rim ima precej prijazno aplikacijo za nakup vstopnic.

Za zadnji dan sva si ogledala MAXXI Nacionalni muzej sodobne umetnosti in arhitekture. Že sama moderna zgradba umeščena med starejše zgradbe je primer moderne arhitekture.

Tudi rolice WeCe papirja so lahko umetnost, no razen v WCju.

Pred muzejem so prozorne potiskane zavese, ki lepo plapolajo v vetru.

Odsev mesta v šipah

Ob muzeju moderne umetnosti se še oblaki postavijo vzporedno s stranico stavbe.

Rim, kot vsa italija nudi zelo dobro kulinariko, pizze, lazanje, testenine, dobre restavracije, znamenite kuharje … o tem naslednjič.

12/12/2022

Sardinja 2020

S punco sva tudi letoš na začetku septembra odšla na dopust na Sardinjo, že lani sva se zaljubila v ta otok. Letos sva planirala spet doust podobno kot lansko leto, a v drugih krajih. Najprej na jug otoka in proti koncu dopusta na sever. Jug nama je bolj všeč, naj turistčen in ima tudi zelo lepe plaže. Ker sva že drugič na tej poti sva bila že seznanjena z avtocesto, kje so postanki, trajektom, kako potekajo izhodi, palube, kje je spalnica…

Tokrat, sva po otoku potovala več, obiskala kraje v notranjosti, Na blogih, turističnih vodnikih, instagramu sva našla zanimive kraje, nove lepe plaže. Že na poti na jug sva se ustavila v San Gavino Monreale, ki slavi po grefitih. Obiskala železniške postaje ozkotirne železnice za mojega sina, ki je ljubitelj vlakov..

Najin južni del bivanja je bil pri Puli – Santa Margerita di Pula, našla sva lep apartma z dvema dvoriščema, roštiljem, senco pod borovci, bližina plaže za peš in trgovina na drugi strani.

Tu sva prve dneve res počivala, hodila na lokalno plažo, zgodj zjutraj preden, se ja paža napolnila, sva hodila na sup, da naju kdo ne vidi, kako name ne gre najbolje in padava v morje.

Zajtrki so bili vedno s kavico iz kafetiere, ki sem ja jaz skuhal vsako jutro, limončelom, dobrim kruhom, lokalnimi slalmami, in mortadelo, katero tako na tanko ne zna nobena prodajlaka v Ljubljani narezat.
Po zajtrku na plažo pod marelo, kopanje uživanje, branje knjige.

Zvečer sva kuhala večerjo, dvakrat sva pekla na roštilju, igrala karte, se pogovarjala, zabavala in crtljala. Tokrat nisva, hodila toliko ven jest.

Šla sva na izlet, drugo plažo, Porto Pino – Arenas Biancas. Plaža z belim peskom in lepim modrim morjem.

Ker sva si na instagramu pogledala veliko slik, sva hotela videt te kraje in sama naredit te slike. Tempio Pausania – kraj z pisanimi talnimi ploščami.

Kraj ima eno najlepših železniških postaj na Sardninji. S poslikavami in posebno kovinsko streho.

Severni del – Archazena, tu sva rezervirala apartma v turističnem naselju, plaža ni najlepša a sva se vsak dan vozila drugam na plažo ali izlet.

Obiskala sva Porto Cervo kraj za bogate, jahte, trgovine z dragimi stvarmi, mestece je zanimivo, veliko trgovin, ki niso za moj žep.

Palža Spagia Lisicia Ruja je bila tista, za poležavanje popoldan na plaži.

Dan na plaži Cala Sabina zanimiva plaža z dostopom iz parkirišča skozi tunelček pod železnico. Ob plaži je tudi železniška postaja.

Zanimivo je gledat, vlak iz morja, nekako neobičajno se mi zdi.

Arzachena, mesto z mavričnimi stopnicami.

Železniška postaja

Letos zaradi virusa, ni bilo kake pretirane gužve, bila sva v začetku septembra, kot lani, a je bilo precej manj ljudi. Nekateri se bojijo virusa in so imeli maske tudi pod marelami na plaži, čeprav smo bili vsi vsaj 5 m oddaljeni.

Za nazaj sva vzela dnevni trajekt, da bi bila na soncu, gledala, kako trajekt potuje mimo Korzike, a vreme ni bilo najbolj naklonjeno.Večino poti sva preživela na palubi, na zraku, brez mask.samo Rezervirane sva imela letalske sedeže, ki so bolj udobni kot v letalu.