Prehrana doma
Kuhanje za enega je dolgočasno. Ker sem sam in je treba seveda tudi kaj pojest, da ni samo juha iz vrečke ali predpripravljena hrana ketero se samo pogreje.
Kuhanje za enega ima lahko tudi posledice, včasih ne jem in potem pojem celo škatlo Domačice. Ali skuham preveč, ker je škoda metat stran pojem celotno skuhano količino. Hrana je bolj okusna, če jo pripravimo iz večje količine. Še paradajz solata postane dobra, če je narejana iz več kot enega sadeža, ko se okusi začimb, olivnega olja in bazilike prepojijo.
Večina receptov je narejana za 4 ali 6 oseb. Seveda se, da količine tudi delit, a ni več isto. Obstaja tudi nekaj kuharskih knjig namenjene kuhanju za enega.
Tako najvčkrat skuham stvari, katere imamnajraje in so tudi enostavne za pripravo.
Ne gre samo za kuhanje za enega, ampak tudi obroke jem sam v družbi tablce, televizorja, radija.
Prehrana zunaj
Občasno se prehranjujem tudi zunaj. V gostilne hodim ponavadi že za malico med službo a takrat imam družbo. Gostilen imam dovolj enkrat na dan. Če nisem jedel v službi in se mi ne da kuhat ali za vikende, na izletu in na dopustugrem jest ven. Ko pridem v kako gostilno, me grdo gledajo, ker sem sam, vsedel se bom za mizo, katera je največkrat za 4, redko za dva. Restavracij z mizami za enega ni. V tej uri bodo zaslužili samo z eno osebo, bolj so zadovoljni, če so mize polne. Če je ura mimo navala kosila je uredu, v gužvi, pa raje vidijo zasedeno celo mizo.
V restavracije grem največkrat na jedi, ketere ne kuham doma ali zelo redko, ribe, kaka domača kmečka hrana krvavice, čevapčiči, pizza.
Največkrat obiščem restavracije s hitro prehrano, tam ni problema, če sediš za mizo sam in se pogovarjaš sam s sabo ali tipakš po telefonu.