Pravljice

Ficko in Facko

Pravljica 1. del UVOD

Za začetek bom predstavil kraj, ter vse osebe v pravljici. Predvsem zato, ker sam v šoli nisem nikoli znal naštet vseh oseb v knjigah katere smo morali brat, torej se spodobi, da najprej vse pomembne like predstavimo.

Zgodbe se dogajajo v lepi stari vili, na Paradajzovi ulici 10. To je tista zadnja hiša na levi strani, tik pred gozdom. Tista z oker fasado in rdečo opečnato streho iz katere gleda mogočen okrašen dimnik.

V hiši živita bratec in sestrica Krištof in Angelca. Krištof je že velik fant, je pred 3 dnevi praznoval 6. rojstni dan, a Angelca je mlajša, 3 leta je dopolnila v septembru. Otroka se imata rada, Krištof se res do mlajše sestrice obnaša kot pravi starejši brat, zelo zaščitniško in ji posodi skoraj vse igrače.
Seveda, v hiši ne živita sama, tu sta še očka Marko in mama Mojca. Očka Marko je direktor manjšega podjetja, dolgo je v službi in veliko potuje. Njuna mama dela v pisarni, je vedno pravočasno v vrtcu, kjer pobere otroka potem doma skuha kosilo, ter opravlja še ostala gospodinjska dela. Družina je skupaj za vikende, takrat si oba starša vzameta čas za igranje z otroci. Takrat se vsi škratje skrijejo in jih od daleč opzaujejo. Občasno prideta še dedek in babica, ki sta v tej hiši, živela dolgo, a sta se sedaj na stara leta raje preselila v dom, ker jima je tam bolj udobno. No ni jima treba poslušat cel dan vreščanja otrok, katere imata sicer zelo rada.

Na koncu vrta stoji stara delavnica, precej velika z garažnimi vrati, katero je dedek uporabljal za delavnico. Prav tu pa se začne zgodba o škratih.

V stari delavnici na podstrešju stanujeta škrata Ficko in Facko. 
Zares jima ni tako ime, sta Robi in Andrej, a ker Angelca še ne zna dobro izgovorit besed, katere imajo v besedi črko R jima je dala ime Ficko in Facko. Robi, škrat Ficko je mojster za uporabo vsega orodja, žag, izvijači, varilni stroj, vrtalka, meter, razni ključi. Vse orodje ima skrbno pospravljeno in očiščeno. Vedno ve kje je kak kos orodja, v kateri omari so vijaki in kje so matice.
Drugi škrat Andrej – Facko je precej bolj neurejen nima skora nič pospravljeno, a je bolj napreden, zna uporabljat računalnik, internet, tudi mobilni telefon… Ko skupaj izdelujeta kako stvar, včasih pogleda na internet, poišče načrt, ali pogleda na youtube, kak filmček za podobno stvar, ki jo je kdo pred njima že sestavil ali popravljal.
Oba skupaj sta prava mojstra za obnavljanje starih stvari in za izdelavo novih. V delavnici je veliko orodja, katerga je še dedek uporabljal, tudi očka Marko je dokupil veliko novega orodja: Baterijski vrtalnik, laserski merilnik, nov spajkalnik, a najbolj ponosen je na 3D tiskalnik. Večino orodja zardi naporne službe še ni nikoli uporabil, a ker orodje stoji, ga škrata z veseljem uporabljata pri svojih projektih.
Škrata znata vsako staro ali polomljeno stvar popravit, tudi če v kaki igrači manjka, kak zobnik, ga znata sama izdelat na 3D tiskalniku. Skupaj vedno zmoreta popravit in izdelat vse, še boljše, sta kot kak inženir pri NASI.

V hiši, zraven ljudi živijo še hišni škrati, Rozina in Janko, ter škrat Darko, ki je zelo podoben pingvinu in rad preživi noč v hladilniku. 
Vsi škrati se skrivajo pred ljudmi, otroci jih včasih kje vidijo za manj kot sekundo, a vseeno niso prepirčani kaj in koga so videli, kot bi videli neko senco, tako so škrati hitri pri skrivanju.

To so glavne osebe, katere se pojavljajo v pravljici, občasno se pojavi tudi Poštar Peter in teta Karmen, ki je sestra od očka. Teto Karmen oba otroka obožujeta, a škrata Ficko in Facko je ne marata preveč ker vedno kaj polomi in morata potem popravljat za njo.

Zančilno za vse škrate je, da so zelo radovedni, radi brskajo in nabirajo stare stvari. Ficko in Facko rada prebereta kako knjigo, v garaži jih je veliko, enciklopedije, razni priročniki, vsake toliko se hišni škrat Janko odpravi na lov za knjigami ter jih iz knjižne omare v dnevni sobi pretihotapi do vrtnih škratov. Oba škrata jih z velikim zanimanjem tudi prebereta. Rozina in Janko oprezata, če kdo od domačih, pogreša kako knjigo, ko jo zunanja škrata vrneta, jo Janko nekje v hiši odloži, da izgleda, kot da jo je nekdo pomotoma, odložil na napačo mesto.

Vsi škrati imajo radi zelene bombone in palačinke.

GUGALNICA

Nekega spomladanskega dne, ko je bilo že dovolj toplo za igranje zunaj, sta se Angelca in Krištof domislila, da bi rada gugalnico. Na vrtu, je že stalo stojalo za gugalnice, a je bilo že zelo staro, potrebno popravila in tudi sama gugalnice je manjkala.

Ko se je očka zvečer vrnil iz službe sta mu stekla v objem z željo po guglnici. Očka jima je sicer obljubil, da bo naredil guglnico, a sam ni vedel kako in kdaj. Cel teden je v službi, v nedeljo zjutraj mora na letalo, ker ima nek pomemben sestanek, na drugem koncu evrope.

Škrata Ficko in Facko, sta to željo otrok slišala in začela s pripravami. Ko ni bilo nikogar v bližini sta si ogledala drog gugalnice, plezala sta po njemu, skakala in ugotovila, da je les v res slabem stanju, tudi otrok ne bo več zdržal.
V garaži sta naredila načrt za novo gugalnico, ketera bo šla na isto mesto. Brskala sta po garaži, da najdeta primerne cevi, ki bodo služile kot ogrodje gugalnice. Ko sta našla v kleti, prave dovolj močne cevi sta se najprej lotila čiščenja, sevi, jih nažagala na pravilno velikost. Ficko je cevi zvaril skupaj in ogrodje je bilo sestavljeno.

Dovolj za danes sta rekla, odšla proti hiši, kjer so jima hišni škrati pustili nekaj plačink, ketere so ostale otrokoma.

Zjutraj ko so vsi človešk mprebivalci hiše odšli, v službe in vrtec, sta zvlekla ogrodje gugalnice na dvorišče, plezala po njemu in ga prebarvala na zeleno. Še pred nočjo je stojalo, bilo na svojem mestu. k sreči, ga ni nihče opazil. 
Nasldnji dan, sta poiskala še vrvi, nažagala iz večjega kosa lesa, sedalo, vanj zvrtala luknje za pritrditev vrvi. Sedala sta prelakirala, da jih zaaščitita pred dežjem, ter vse skupaj neopazno zmontirala. Sveda je gugalnica bila narejna za dva otroka, za punčko je bila vrv malo daljša, da se ja lažje vsedla in sestopila iz gugalnice. Tudi preizkusila sta gugalnico, a sta morala biti precej tiho, da ju kdo ne zaloti.

V soboto se škrata skrijeta na streho garaže in opazujeta, kaj bo ko opazijo gugalnico. Takoj po zajtrku, sta otroka pritekla na dvorišče ter onemela, klicala na ves glas Mamiiiiiiii, pridi pogledat, gugalnico, ki jo je naredil očka za naju. Oba starša pritečeta iz hiše, ne vesta nič o gugalnici. Mama Mojca se zahvali možu, za gugalnico. On pa: “Ne nisem bil jaz.” Kdaj pa naj bi si vzel toliko časa. Vidiš, da je tu dela za vsaj tri dni, a jaz sem bil v službi. Najbrž so bil škratje priponi. Mojca mu ne verjame: “Sedaj pa še ti s temi škrati.”
Ficko in facko, sta bila vesela, da je otrokoma gugalnica všeč, odplazila sta se iz strehe, se vsedla, na njune vrtne stole pod grmovjem in počasi zadremala.