Sladice

Odvisen sem od sladic, torte, pite, potice, rogljički, …. Vedno sem vesel, če kje dobim kaj domačega za sabo.



Ker ne zam pečt sladic in palačink, odmrznem in dopečem samo Pečjakove zmrznjene sladice. Skoraj vedno imam kaj na zalogi, da samo vržem v pečico, tudi pozno ponoči, če je nujno.

Imam v skrinji še dobro kilo lanskih marelic, za katere še ne vem kaj bom z njimi.

Moram poiskat nekoga, ki zna iz zmrznjenih marelic, ter ostalega karkoli že gre not: moka, cimet, lovojev list, kvas, muškatni orešček, mogoče še jajca , da je dobro, naredit nekaj takega:

Vem, da paradajza ni v marelični piti.

Novoletne jelke

Nisem nek ljubitelj veselega decembra, božičnega večera, ter novoletnega praznovanja, ker sem ponavadi za novo leto sam.
Rad imam okrašeno mesto, lučke, kuhano vino, druženje, a to je vse, sam Silvestrov večer ali božični večer je depresiven ponavadi, vsaj letošnji je spet.

December 2014

Nekaj let nisem imel smrekce, doma nismo zadnja leta praznovali, ko sva bila s sesrto še otroka, smo imeli smrekico, paravo. Ko sem se preselil v novo stanovanje sem prvo leto izdelal novletno smrekco iz kapa plošče. Da bo dedek Mraz tudi pri meni nosil darila za Lukata. Kar nekaj sezon je zdržala, z raznimi popravki, predelavami in dodatnimi okraski.

December 2015

December 2016

December 2017 sem preživel na Kubi, zato doma ni bilo časa za postavit smerkco.

Veseli december 2018

Tale je bila narejna na hitro, v drugi polovici decembra, iz zelenega lepilnega traku in nekaj lučk, pritrjena kar na zid. Ker je nekdo poseben prišel na obisk, da je stanovanje dobilo bolj praznično podobo. Tudi prvo leto, ko nisem bil sam za novo leto.

Decembra 2019 sem jo kupil. Kot investicija za več sezon, ter ji pritrdil še lučke in nekaj okraskov. Tudi ta silvestrov večer sem preživel v dvoje. Letos spomladi, sem že naročil nove lučke iz AliEkspresa, ad bodo pravočasno tu, nabavil tudi nove zlate okroglice, ker sem še veselil decembra.

Trenutno kaže, da veseli december 2020 ni tako vesel, koronska kriza, spet sam za praznike. Pri vseh teh dobrih možeh nisem dobro zapisan, trenutno sem na listi porednih a se trudim, kot vsi otroci ob koncu leta. Pisal sem tem dobrim možem, a se bojim, da moje želje ne morejo uslišat in pomagat, tudi tolažilna darila in premog pride prav.

Prave gozdne še nisem imel. Sicer ni pravil, kakšna mora bit, nekateri trdijo, da je najlepša naravna, diši po smerki, gozdu, a ima tudi slabe strani, iglice po tleh. Ob vseh dizajnerskih, do raznih domače izdelave je vseeno.
Ni pravil, zato je letos, moja spet drugačna, no ni smreka. Tako je če imaš domišlijo, ventilator, lučke, božičkovo kapo in ne maraš praznikov. Najbolje je za nas pogane, ateiste, agnostike praznovat solsticij.

December 2020

Še drek naj zadane ventilator in bodo moji prazniki še bolj uničeni kot so že.

Izlet v neznano 2019

Roadtrip 2019 – Avstrija / Nemčiji

Dan 1

Mojega najstika sem peljal poleti na izlet v neznano. Za na pot je moral spakirat: Kopalke, smučarki kombinezon, in ostalo.

Ko sva se vsedla v avo ni vedel kam naju vodi pot, ugotovil je da greva proti gorenjski. Pot naju je peljala skozi Karavanški tunel, čez avstrijo do Salzburga, kjer je bila prva postaja. Otrok ima rad letala in vlake.

Red Bullo – Hngar 8


Po ogledu letal, sva nadaljevala pot. Neplanirano sva se ustavila, da pretegneva noge v kraju Bad Tolz, prijetno mesto.


Končna destinacija za ta dan je bil Garmisch (Garmisch-Partenkirchen). Otroki ni bilo nič jasno. Ogled skakalnic, spust po toboganu in ogled mesta, kjer sva srečala zobato lokomotivo. V hotelu, naju je takoj počakal “naš Čovjek” tako, da sploh nisem poteboval znanja nemščine.

O “Mojstrih” brez orodja

Večkrat naročim kakega mojstra, vodovodarja, električarja, serviserja centralne in se izkaže, da s seboj nima pravega kosa orodja.

Ker imam nekaj zalog orodja, vedno najdem pravi imbus, dovolj velike klešče, torx, faznbrifr…. Potrm se moj kup orodja kar zmanjša, ker tej “mojstri” pozabijo moje orodje vrnit in se znajde v njihovih torbah z orodjem, če jih ne opozorim.

Seveda so tudi znanci, ki vedo da imam, kar nekaj orodja, in potem se ne vrne metrski zidni sveder, velik Francoz, spajkalnik ….

Redko se zgodi, da kak mojster kaj pozabi, tako sem v vsem tem času pridobil samo meter.

Potni list

Potni list,  knižica katera nam omogoča potovanja izven lastne države. Imel sem jih kar nekaj, tudi tistega iz SFRJ in prvrga modrega Slovenskaga, na katerega smo bili takrat zelo ponosni.

Najnovejšega sem opral. Pranje potnega lista nima nobene veze z pranjem denarja. Ampak, v pralnem stroju, denar obstane, potni list se spremeni v brezvredno knižico. Sparli so se vsi štempli držav v katerih, še cariniki z veseljem pritiskajo štampilke. Najbolj mi je žal za Kubanski štempel.

Seveda opereš potni list, ko prideš iz potovanja in ker kmalu greš spet se ti mudi z izdelavo novega. Na potni list se čaka kak teden. Baje je to zelo hitro, glede na nakatere države, kjer se čaka več tednov.

Ne štekam sicer napredka tehnologije, da moraš čakat na osebno ali potni list en teden. V stari Jugi sem šel na občino na Mačkovo ( v Ljubljani) čakal v vrsti brez listkov, kot v modernih časih.

S seboj si prinesel svojo sliko in to v barvah, gospa je vzela iz kupa nov prazen potni list, ga vstavila v pisalni stroj, natipkala podatke, z dvema netoma pritrdila sliko, jo zaščitila z žigom in globokim pečatom. Čez 3 minute si se lahko vsedel v avto in odpeljal v Trst po nove kavbojke.  

Zanima me , kdaj bomo imeli na telefonih app, ki bo nadomestil osebno izkaznico, vozniško in potni list.

Fižol

Kupim dopopldan fižol na tržnci, ga dam v pisker, dolijem vodo in kuham pa kuham in kuham, po štirih urah sem prašal strica googla, kok časa se fižol kuha in piše, fižol namočimo čez noč, ja zakaj hudiča, ga niso že branjevke. Mam pa res čas eno noč, če sem si ga zaželel, ko sem ga videl na stojnici.

Nisem jaz Gordon Ramsay, čeprav sva rojena na isti dan in leto.
Za ceno vrečke fižola 12 EUR dobim 17 konzerv kuhanega fižola v trgovini in samo odprem in jem.

Zdej čist štekam tole:

Mat fržol prstavlala, na vojsko se prpravlala,
oženi se, oženi se moj sin.

Se bom raj držal paradajza.

Slikanje s telefonom

Kompaktni digitalni foto aparati izumirajo, nadomeščajo jih vse bolši aparati v naših telefonih. Če primerjam moj prvi iPhone z iPhone X je v dsetih letih kamera res napredovala.

Telefon imam skoraj vedno seboj in na dopustu s kompaktnim aparatom, v mojem primeru je aparat precej dober, Sony DSC- RX100 M2 posnamem vse manj fotografij. Samo tiste res pomembne

iPhone X probam uporabljat tudi za studijsko fotografijo. Programska oprema poskrbi za pomankanje pri optiki, veliksti senzorja.

Fotografija s telefonom ob pomoči dobre osvetlitve se skoraj lahko že primerja z kompaktnim fotoaparatom.  Applov portrait mode, se ni posebno izkazal, za učinkovitega, predvsem ga zmede pri veliko laseh. Ampak za slikat paradajze in dopust je čisto zadovoljiv in vedno pri roki.

Navijaštvo

Ne razumem navijačev in navijaštva! Navija se uro, špago, cvirn na špulco, vrtno cev, ne pa tekmo.

Navijači, so zame  huligani, ki komaj čakaljo, da eni zgubijo in se potem pretepajo. Vso upitje, majice, šali… a to res pomaga da nekdo zmaga? Sploh če si doma ali v nekem lokalu pred TVjem, 1000 km stran.

Za igralce je to dobro plačana služba. Predvsen še ne zadanejo vedno koša, gola …

Primerjava igralca z nekim delavcem v proizvodnji, naj bo fuzbaler in delavec v industriji.

Fuzbaler ima službo 90 minut in ima med tekmo še odmor. Delavec v proizvodnji dela 8 ur z 30 min odmora, tudi v večih izmenah. Fuzbaler ne da na tekmo 200 golov. Delavec ima normo, on mora privit v eni uri 100 vijakov in vsakič zadane, če zgreši lahko pokvari navoj vijaka, uniči izdelek, orodje,  kar mu lahko odbijejo od plače. 

Če gremo, na ogled kake proizvodnje in delavka v tekstilni industriji šiva rokave in ko ga prišije ji nihče ne ploska in upije kok je dobr pršila.. Ali ji zato še prižge baklo.

Če fuzbaler zgreši je mogoče sam mal kregan, pa še to navijači in trenerji pozabijo do naslednje tekme, nek delavec, ki naredi napako, je lahko tudi ob službo. Če se nek športnik med tekmo mal poškoduje je bogi, kaj pa nesreča delavca v proizvodnji? Športnik takoj dobi najbolše zdravnike mimo vrste, delavec, lahko samo čaka na urgenci, in potem na vrstni red za še kako operacijo.

Športniki imajo še rezervne igralce, ko se mu ne da več ga trener pošlje počivat. Ste že videli zidarja kateri od utrujenisti ne more več dvignit opeke, da bi imel rezervnega delavca?

In kakšna je korist kd tega če neka ekioa zmaga? 

Ja saj so dobri ne rečem nič, vsak dobi svojo medaljo, tudi kako denarno nagrado. Če je naša eprezentanca prvak? Kaj imam jaz od tega? Nižje davke? Cenejši bencin, večjo plačo?

A samo nacionalni ponos, ki nič ne pomaga, če imamo butaste neučinkovite politike.

In na koncu vsem tem “junakom” priredijo sprejem, ki najbrž tudi ni čisto brez stroškov? Športniki gredo še, k predsedniku po medlaje za zasluge.
Kaj pa sprejem za delavce z minimalno plačo?

Seveda tudi če nisem gledal tekme, vem, kdo je zmagal. Vsi avtomobili na cesti pod oknom trobijo, iz rakove jelše strelajo rakete…