Christkindelmarkrt – Božični sejem (Celovec)

Christkindelmarkrt-02

Nakupovalni izlet v Celeovec sem izkoristil za ogled božičnega sejma v Celovcu, čeprav nisem ljubitelj božiča. V primerjavi z Ljublajnskim sejmom mi je bolj všeč, ker je vse na enem trgu. Poskrbeli so za otroke z vrtiljakom, vlakcem in drsališčem. Drsališče smo včasih tudi imeli v ljubljani na Kongresnem trgu. tudi prava štala z ovčkami ne manjka. Ne prodajajo kiča, ki ga izdelujejo indijanci. Prodajajo “rezervne” dele za jaslice, dobite lahko posamezne ovčke, vodnjake… Gostinska ponudba je zadovoljiva. Nekateri so se potrudili z dvojezičnimi napisi in lahko pojeste: Sendvič z šunka ali Kruh z pečenog mast.

Kuhano vino lepo diši, ni razrečen z vodo in je pravega okusa, dovolj saldek. Kuhančka postrežejo v pravi keramični šalčki in ne v plastičnih kozarčkih, ki polnijo smetišče. Še lepše bi bilo videt če bi bilo vse zasneženo.

 

Zdravilišče: Talaso Strunjan

Strunjan-11

V Zdravilišču sem preživel odlična dva tedna jeseni z poletnim vremenom. Včeraj na plaži, danes dež, tramontana in snežinke v Ljubljani. Ker mi zdravniška komisija ni odobrila zdravljena v zdravlišču, sem se odločil za samoplačniško zdravljenje. Ker je bilo vreme odlično sem si izbrl morski zrak, pozimi mi bi bilo čisto vseeno, kje sem. Čeprav se mi je v začetku zdelo, da so zdravilišča samo za penzijiniste, je bilo prav fajn. Tudi v družbi penzijonistov, vsak, je hotel vedet zakaj sem tu.

Moram se zahvalit fizioterapevtki, ki je lepo skrbela zame, ter me naučila vak, ki jih moram sedaj delat doma.
V hotelu je prijazno osebje, na recepciji in v jedlinici, ko so mi nosili krožnike juhe, k mizi. Juho in čaj sem polil, še ko sem bil zdrav. Ostale ne tekoče stvari sem si lahko nesel sam, posebej palačinke pri zajtrku in sladice zvečer.

Za ob bazenu, bi mi prav prišel kak višji ležalnik, ker z teh niskih ne vstanem sam, potem se po riti oddričam do bazena preplavam na drugo stran do stopnic in ven iz bazena. Pa zberglami naprej do sobe.

Čez kak mesec ali dva, pridem spet za kak teden. Cilj vsega je, hodit normalno po stopnicah, dvihnit liter vode, potem pa naprej, vračilo v kak šport.

Otočec (Nedeljski izlet)

Na Otočcu nisem bil odkar obstaja avtocesta. Prej sem se še včasih ustavil vsaj na bencinski črpalki. Sam kraj obstaja že dolgo, tu je edini slovenski grad na otoku, seveda je kraj najbolj znan po prireditvi Rock Otočec.


Pri parkiranju me je najprej napadla ciganka, ki je hotela denar za “mojo” srečo. V gradu je zame prefina restavracija, zato sem namesto kave, kupil vodo in piškote na pumpi. Continue reading “Otočec (Nedeljski izlet)”

Pomladansko jadranje

Pomladansko jadranje ob dolgemu sklopu praznikov od velike noči, dneva OF in praznika dela, 10 dni dopusta potem pa spet vse po starem.

Ker nismo bili na regati ampak na dopustu, smo jadranje vzeli zelo dopustniško in nismo pretiravali, vreme ni bilo najbolše za celodnevna jadranja na drugi konec jadrana. Turistično smo si ogledali Vis in Hvar. Continue reading “Pomladansko jadranje”

Sv. Primož na Pohorju


Sobotni izlet: Sv. Primož na Pohorju nad Vuzenico. Kraj v katerem sem preživel pri teti vse moje šolske počitnice. Poleti po gozdovih, iskanje gob in borovnic, pozimi smučanje na Kopah. Ker nisem bil tu mnogo let se ja kraj kar zelo spremenil. V starih časih so imeli samo en telefon v vasi in so vsi hodili telefonirat k moji teti. Sedaj imajo telefon pri vsaki hiši, moj iPhone je bil brez signala dokler nisem prišel nazaj v dolino.

Kamnite ograde

Kamnite ograde so prisotne po vseh jadranskih otokih. Materiala za izdelavo, na kraškem terenu ni manjkalo. Postavljanje takih ograj je zahteven in težaški posel. In tudi časa in potrpežljivosti moraš imeti veliko. Jaz bi že pri prvem metru obupal in šel v kak HauBaus po kako bolj enostavno rešitev. Je pa tole najbolj obstojen material in še burja ga težko uniči. Včasih je bilo za ogradami veliko živine, predvsem ovac, danes je večina ograd prazna.


No mogoče so se ohranile toliko časa zaradi športa: skok čez plot.