Pakiranje za na barko


Ne maram pakiranja, ne gre samo z brisačo kot Ford Perfect in Artur Dent, ker ne štopam po galaksiji
. ((Douglas Adams – Štoparski vodnik po galaksiji))

Ponavadi pakiram v zadnjem trenutku, čeprav si delam opombe za stvari že kak teden pred odhodom. Imam tudi nekakšen stalen spisek stvari za sabo na jadranje, ki je že tako zastarel, da piše gor fotoaparat in film. Seboj vzamem aparat, stativ, kak filter in nekaj kartic ter rezervnih baterij

Moje obvezne stvari za na barko:

Potni list, kopalke in kondom – če se barka potopi daš potni list v kondom, da ni moker. Seveda so za to primerne tudi razne aqua diht vrečke, a to je bolj zabavno.

Vžigalice, sveča, krema za sonce in telo, sončna očala, kapa zimska in poletna, jadralske rokavice, kljukice za perilo, odpirač konzerv in buteljk, moder mornarski nož. Od družabnih iger je primeren lesen šah, ker plava na vodi.

Boljše je bit poscan kot moker, morje je še mrzlo

Ponavadi imam po neki stari taborniški navadi vsega preveč seboj, polovico oblačil sploh ne uporabim, čeprav poskušam bit racionalen in z minimalističnm pristopm. Jadralne jakne imam po dve, da lahko eno posodim kaki mokri deklici.
Ker ponavadi moški ne uporabljamo stranišča in lulamo čez ograjo, imam za vsak slučaj cel komplet vsega za preoblečt, če čofnem v morje.

Hrana je tudi del spiska, brez Domačice se težko izpluje, kaka buteljka Sladkega Muškata za ob večerji pri sveči. Nutela in marmelada za palačinke, konzerve, vrečke juhic, makaroni….

Ker gre za dopust računalnik ostane doma, bo pa v torbi kaka knjiga.

Gumijasti škorni pridejo prav, če je dež ali za na kak otok z ovcami ali če so slučajno kače.

Brez lastnih morjevidov in GPSa ne grem, imam označene stvari, kot so dobre gostilne, primerna sidrišča, dodatne nevarnosti…

Nepremočljiv nahrbtnik za nepremočljive stvari in torba za vse ostalo. Ponavadi v tem promajskem nepredvidljivem vremenu bolj prav pridejo tople stvari, dobro je da na barki nisi omejen s prtljago, kot pri nizkocenovnih letalskih družbah.

Tudi skiro je del obvezne opreme za hitro premikanje po otokih.

Kaka tekoča stvar za jutranje pranje zob prav pride.

Medvedek, da me ne bo strah ponoči in v burji.

Kar sem pozabil, pa nimam.

Bruselj konec (ljubezenske) zgodbe


S tem zapisom se poslavljam od Brusllja

V Bruselj sem hodil, ker sem se zaljubil v punco, ki tu živi. V Bruslju sem doživel veliiko lepega, dobrega in slabega ter veliko razočaranje. Od salbih stvari najprej so me okradli, denarnico z 400 euri vsemi dokumenti, bančnimi karticami, potem me je punca pustila, nakar sem šel od žalosti na pivo ter dobil herpes, pokvaril se mi je fotoaparat, dobil sem drisko najbrž od školjk, ki sem jih jedel na Belgijski obali.

Dobre stvari
Spoznal sem prestolnico evrope mednarodno mesto, na vsakem koraku te ljudje ogovarjajo od kod si, kaj tu delaš, tega pri nas ni da bi te v lokalu nezanaec iz sosednje mize ogovoril. smo preveč zadržan narod.

Rad imam podzamne železnice, največ sem se z njimi vozil po Milanu in sedaj tu v Bruslju. Navadil sem sa na Bruseljski javni prevoz, mogoče bolj kot v Ljubljani.
Videl sem veliko mesta, arhitekture, parkov, muzejev. najboljša razstava je Tercota army in seveda muzej letalstva.

Nauk zgodbe, vse lepo ima tudi slabe strani, eno brez drugega ne gre predvsem je v nas samih kaj bomo sprejeli in kaj od tega si bomo zapomnili. Vsekakor bom od sedaj naprej bolj pazil v koga se zaljubim.

Zenkrat naj pes poščije Bruselj!

Čez nakaj časa se vrnem vsaj na pivo in vaflje.

 


Zaradi ljubezenskega razočaranja sem se za nekaj časa odpovedal fotografiranju se znebil fotoaparata, risanju na majice, mogoče tudi ta blog zapustim za nakaj časa. Predvsem mislim, da sem bil cel februar precej slabe volje in tečen, za kar se opravičujem vsem s katerimi sem imel opravke v tem času.

Prihaja nova sezona paradajzev in vse bo spet v redu.

Belgijska obala in sipine – De Panne

S prijateljico sva iz muzeja Louvr Lens odšla nazaj proti Belgiji do Atlantika, oba sva si želela videti veliko morje. Ta izlet je bil že nakj dni prej planiran in tudi zanimiv hotel sva imela. Če si navajen jadranske raznolike obale, je ta ravna peščena obala precej pusta. Še bolj pusta je bila zaradi slabega vremena in skoraj večera ko sva prispela v De Panne. Ne morem si točno predstavljat, kako ta obala zgleda poleti, ko je polna turistov.

Sprehod čez sipine, je nekaj posebnega. Tam kjer je pot je voda in če nisi oborožen z gumjastimi škorni moraš malo več pesačit.


Te sipine se stalno spreminjao, malo zaradi vetra in pod sipinami se mešata sladka in slana morska voda, kar oblikuje hribčke in doline.

Muzej Louvre Lens

Na mojem popotovanju po Bruslju in Belgiji sem se z mojo najboljšo prijateljico odpravil še na izlet v Francijo na ogled muzeja Louvre Lens.

Muzej je precej nov z zelo modreno arhitekturo. V muzeju se nahaja stalna zbirka in trenutno Renesansa, kot gostujoča rasztava. V muzeju je samo en bife z premalo zaposlenimi, tako, da je čakalna vrsta za kavo in košček torte pol ure. V Muzeju je zaposlena Slovenka, ki je zelo vesela vsakega Slovenskega obiskovalca, da z njim malo pokramlja v materinem jeziku.

Bruselj: Muzej stripov in muzej orginalnih figur

Med mojim dopustniškim potepanjem po Bruslju sem si ogledal, kar veliko muzejev, galerij in samega mesta. V enem tednu sem kar dobro spoznal mesto. Predvsem tatove denarnic, policisko postajo, osebje na konzulatu, ki mi je izdelalo začasni potni list za vrnitev v domovino. Navadil sem se na metro, na mesto polno avtomobilov. Ljubljana se mi je ob povratku zdela prazna. Kupil sem si turistično kartico – Brussels Card, s katero imaš prost vstop v večino muzejev in kompleten javni transport za čas veljavnosti kartice. Cena 40 EUR za 72 ur veljavnosti sem porabil že prvi dan,  metrojem, avtobusom in tremi muzeji. Vse ostalo je potem gratis, če se dobro organiziraš.

Muzej stripov

Muzej stripov, je pravi kraj za vsakega navdušenca stripov. Kot otrok sem vsak teden bral Politikin Zabavnik s stripom v sredini. Posebej sem kupoval, še kar nekaj stripov, Alan Ford je še vedno top, a srbohrvaška izdaja.
Muzej ima stalno zbirko in zbirko stripov, ki se tematsko menja na nekaj mesecev. Med stalno zbirko sodi tudi, poseben zakrit del namenjen odraslemu stripu, z erotičnimi prizori.

Muzej stripov je nastanjen v lepi stavbi, kjer je bilo prej skladišče Waucquez Warehouse, stavba, ki jo je zasnoval Belgijskegi arhitekt Victor Horta Ima tudi knjižnico, kjer si lahko sposodiš stripe ali jih prebiraš v tamkajšni čitalnici. Po podatkih so v knjižnici tudi stripi Mikija Mustra, a nisem preveril.

Muzej originalnih figur

V muzeju originalnih figur, so razstavljene figure smrkcev, TinTina in ostalih stripovskih junakov. Muzej se nahaja v stavbi Horta, ki je del glavne železniške postaje.

Muzeja v katera morate peljati otroke, ali otroka v sebi. V obeh muzejih se nahaja trgovina s spominki, figuricami stripovskih junakov.

Ogledal sem si tudi muzej glasbenih inštrumentov in Magritte Museum, tu je prepovedano fotografiranje, zato nisem naredil, posebnega zapisa o teh dveh muzejih. Ostalo sledi v kratkem.

Christkindelmarkrt – Božični sejem (Celovec)

Christkindelmarkrt-02

Nakupovalni izlet v Celeovec sem izkoristil za ogled božičnega sejma v Celovcu, čeprav nisem ljubitelj božiča. V primerjavi z Ljublajnskim sejmom mi je bolj všeč, ker je vse na enem trgu. Poskrbeli so za otroke z vrtiljakom, vlakcem in drsališčem. Drsališče smo včasih tudi imeli v ljubljani na Kongresnem trgu. tudi prava štala z ovčkami ne manjka. Ne prodajajo kiča, ki ga izdelujejo indijanci. Prodajajo “rezervne” dele za jaslice, dobite lahko posamezne ovčke, vodnjake… Gostinska ponudba je zadovoljiva. Nekateri so se potrudili z dvojezičnimi napisi in lahko pojeste: Sendvič z šunka ali Kruh z pečenog mast.

Kuhano vino lepo diši, ni razrečen z vodo in je pravega okusa, dovolj saldek. Kuhančka postrežejo v pravi keramični šalčki in ne v plastičnih kozarčkih, ki polnijo smetišče. Še lepše bi bilo videt če bi bilo vse zasneženo.