Dopust 2021 – Karpatos

Dopust se ne planira, dopust se zgodi.

Ker sem samski, sem se zelo branil dopusta, nekako se mi ni dalo, da bi šel, nekam kamorkoli čisto sam.

Ker sem imel že vsega dost, predvsem, ko gledam celo poletje na socialnih omrežjih slike, kako vsi uživajo na dopustu, prjatli, sodelavci, papež, znane osebe, predsednik. Sem se odločil v Sredo, da končno nekam grem, na dopust tam, kjer že vse poznam, pa tudi, če sem tam bil že večkrat. V četrtek po službi uletim v Palmo, v petek dokončno plačam, gospa v beli halji mi zarine negativno palčko v nos in v soboto popoldan že plavam v toplem morju, pijem Mythos, frappe…sem na zraku, sem na svobodi… tu ni nobenih mask, razen v veliki trgovini z hrano, če jo že kak kelnar ima, jo nosi pod brado. Maske nosijo samo turisti iz Italije, tej si še pri zajtrku nataknejo rokavice.

Vsak si zaluži dopust, če zasluži za dopust je vprašanje.

Ja dolgčas je, če si sam na dopustu, a nobel hoteli nimajo kakih družabnih gostov, ki bi ti rekli: “Hello, whher ar ju from?” Poceni hotelčki so bili žal zasedeni, še tole v zadnjem trenutku, je bil čisti čudež. Seveda je cena za enega, skoraj kot za dva. Cena na osebo + 45 – 70% računajo agencije za samske, ki zasedejo celo sobo. Zračunal, sem, da če bi seboj vzel kakega “klošarja” bi on prispeval samo 330 EUR in bi imel teden počitnic in jaz družbo. No mogoče slabo družbo.

Karpatos je otok, kjer poznam vse, ceste, gostilne, plaže, nekaj domačinov. Sem hodim že od leta 2013, vsaj za en teden, prvič me je vzela sabo prijateljica. Otok mi je bil takoj všeč in sem ga večkrat obiskal sam, nekajkrat z mojim najstnikom in enkrat sem šel z odraslo odgovorno osebo, kar se je kasneje izkazalo za napako. Ker me je pustila, in je bil otok okužen z spomini na njo. Izogibal sem se nekaj plaž, kjer sva bila skupaj, a po parih dneh, mi je bilo vseeno… izklopil sem jo, res K jo gleda, enkrat ji bo še žal. Pol me ni več motilo, tudi ko mi je začel FB in iPhone dajat slike, od lani, kjer sem na slikah z njo, sem jo izklopil… Kva, kdo je to z mano na slikah?

Otok je lep, plaže poznam, zato nisem rinil, na tiste z preveč turisti, tokrat sem imel skuter, prevozil sem skoraj 400 KM v enem tednu.

Obiskal sem vse, katere poznam na otoku, jim prinesel darila, se malo podružil, da nisem bil sam. Cene so se od leta 2019 pred korono, kar dobro dvignile. Ležalnik z marelo je od 15 EUR dalje, Pivo 4 eur, prej 2,5… Večerja za 2 je bila leta 2019 – 35 eur, sedaj za enega 25, pa si nisem nič preveč privoščil, prej manj, kot prejšna leta. Ouzo pri večerji ali pivo in zapravil za en teden 1760 eur, s tem, da nisem imel najetega avta, samo scooter, v letu 2018, ko sem bil z mojim najstnikom, je bil teden doputa za 2, z avtom 1880 eur.

Predvsem sem se odpočil, navozil s skuterejm, prebra knjigo in pol. Izklopil slabe spomine in v mojem življenju in naredil prostor za nove stvari in osebe.

Dan na morju

Dan na morju, 25.4. takoj, ko so sprostili ukrepe za prehajanje občin. Je trba izkoristit, če se do večera vlada že ne premisli.

V petek, še ni bilo gužve, sam sem se odpravil, najprej v Ankaran, plaža bivšega kampa pri mejnem pregodu Lazaret.

Plaža je bila čisto prazna, še sam sem bil na parkirišču. poleti in jeseni če nisi bil dovolj zgodaj, ni bilo prostora za moped, kaj šele za avto.

V tej senci sem bil večkrat z osebo, ki jo še vedno zelo pogrešam. ((MyGirl vem, da bereš))

Koper kava v Kapetaniji in to končno prava kava v šalci, Ljubljana v petek šeni imela odprtih lokalov, ter sldoled iz sladoledarne.

Parkiranje v Portorožu, sprehod do Pirana

Obvezno kosilo, riba, kozarec malvazije

Sardinja 2020

S punco sva tudi letoš na začetku septembra odšla na dopust na Sardinjo, že lani sva se zaljubila v ta otok. Letos sva planirala spet doust podobno kot lansko leto, a v drugih krajih. Najprej na jug otoka in proti koncu dopusta na sever. Jug nama je bolj všeč, naj turistčen in ima tudi zelo lepe plaže. Ker sva že drugič na tej poti sva bila že seznanjena z avtocesto, kje so postanki, trajektom, kako potekajo izhodi, palube, kje je spalnica…


Tokrat, sva po otoku potovala več, obiskala kraje v notranjosti, Na blogih, turističnih vodnikih, instagramu sva našla zanimive kraje, nove lepe plaže. Že na poti na jug sva se ustavila v San Gavino Monreale, ki slavi po grefitih. Obiskala železniške postaje ozkotirne železnice za mojega sina, ki je ljubitelj vlakov..

Najin južni del bivanja je bil pri Puli – Santa Margerita di Pula, našla sva lep apartma z dvema dvoriščema, roštiljem, senco pod borovci, bližina plaže za peš in trgovina na drugi strani.

Tu sva prve dneve res počivala, hodila na lokalno plažo, zgodj zjutraj preden, se ja paža napolnila, sva hodila na sup, da naju kdo ne vidi, kako name ne gre najbolje in padava v morje.



Zajtrki so bili vedno s kavico iz kafetiere, ki sem ja jaz skuhal vsako jutro, limončelom, dobrim kruhom, lokalnimi slalmami, in mortadelo, katero tako na tanko ne zna nobena prodajlaka v Ljubljani narezat.
Po zajtrku na plažo pod marelo, kopanje uživanje, branje knjige.

Zvečer sva kuhala večerjo, dvakrat sva pekla na roštilju, igrala karte, se pogovarjala, zabavala in crtljala. Tokrat nisva, hodila toliko ven jest.

Šla sva na izlet, drugo plažo, Porto Pino – Arenas Biancas. Plaža z belim peskom in lepim modrim morjem.

Ker sva si na instagramu pogledala veliko slik, sva hotela videt te kraje in sama naredit te slike. Tempio Pausania – kraj z pisanimi talnimi ploščami.

Kraj ima eno najlepših železniških postaj na Sardninji. S poslikavami in posebno kovinsko streho.

Severni del – Archazena, tu sva rezervirala apartma v turističnem naselju, plaža ni najlepša a sva se vsak dan vozila drugam na plažo ali izlet.

Obiskala sva Porto Cervo kraj za bogate, jahte, trgovine z dragimi stvarmi, mestece je zanimivo, veliko trgovin, ki niso za moj žep.

Palža Spagia Lisicia Ruja je bila tista, za poležavanje popoldan na plaži.

Dan na plaži Cala Sabina zanimiva plaža z dostopom iz parkirišča skozi tunelček pod železnico. Ob plaži je tudi železniška postaja.

Zanimivo je gledat, vlak iz morja, nekako neobičajno se mi zdi.

Arzachena, mesto z mavričnimi stopnicami.

Železniška postaja

Letos zaradi virusa, ni bilo kake pretirane gužve, bila sva v začetku septembra, kot lani, a je bilo precej manj ljudi. Nekateri se bojijo virusa in so imeli maske tudi pod marelami na plaži, čeprav smo bili vsi vsaj 5 m oddaljeni.



Za nazaj sva vzela dnevni trajekt, da bi bila na soncu, gledala, kako trajekt potuje mimo Korzike, a vreme ni bilo najbolj naklonjeno.Večino poti sva preživela na palubi, na zraku, brez mask.samo Rezervirane sva imela letalske sedeže, ki so bolj udobni kot v letalu.

Prespala sva v Lucci, ogled mesta s kolesom, zadnji Aperol, pot po obrobju Toskane.

Na poti domov sva si ogledal še viseč most San Marcelo Pistoese najdalšji most na katerem sva bila. San Marcelo.

Super sva se imela, uživala, res pravi dopust. To je bil najin zadnji skupen dopust. Več fotografij v galeriji:

Izlet v neznano 2020

Kot v lanskem letu, sem tudi letos pripravil izlet v neznano za mojega najstnika. Ker ima rad letala, sem našel odlično pot v neznano zanj. Kot vsak izlet se vse začne z dobro organizacij, planiranjem in sendviči.

Dan 1 – Pot

Tokrat se na pot nisva podala sama, z nama je šla tudi moja punca. Sprva, ni hotela z nama, da je to oče in sin izlet, a sem jo veeno prepričal, da je končno nekaj odprto po prvem valu Korone in da tudi ona potrebuje sprostitev. Mati mojega otroka mi je prepovedala hitro vožnjo po nemških avtocestah, a Mojci ni, zato je ona takoj, ko me je zamenjala v vožnji presegla 200 km/h.

Luka celo pot ni vedel kaj ga čaka, opazoval je pot, videl je da se spet peljemo, peko avstrije, da smo v nemčiji in da potujemo daleč. Prvi večji postanek je bil kot vedno nenačrtovan, saj gremo na izlet v neznano. Gunzburg, pretegnit noge, kava in naprej.

Po naporni vožnji s postanki se peljemo po avtocesti, kjer Luka zagleda rep letala in začne gledat in razlagat, da je to Concorde.

Takrat sva mu povedala, da smo prišli v Siensheim, in da gremo juti za cel dan na ogled muzeja. Tehnični muzej Siensheim. Najprej kratek sperhod po mestu, večerja, ker smo morali izpolnit obrazec, kdo smo, zaredi morebitne okužbe z kovidom19

Dan 2. Tehnični muzej Siensheim

Muzej se ponaša z zbirko letal, avtomobilov, vojaške opreme, lokomotiv, formul 1, najpomembnejši del razstave je Concored in Tupolev TU-144, zardi česar smo tudi prišli.

Po eni strani smo imeli res srečo zaradi razsajanja virusa. V muzeju ni bilo gužve, za ogled notranjosti Concorda se ponavadi čaka do dve ure v vrsti na žgočem soncu.

Bugatti, tak model je imel moj dedek, a ga je ob odhodu nemške vojske leta 1945 raje zažgal, kot prepustil partizanom.

Ko smo imeli muzeja dovolj, in imeli še popoldne pred seboj smo se odpravili v Heildeberg.

Dan 2. Speyer

Naslednji dan, smo se odpeljali še malo naprej v drug del tehničnega muzeja – Tehnični muzej Speyer.

V tem mueju so sevada tudi letala, ladje podmornica, rusko vesoljsko plovilo Buran, glasbeni avtomati, motorji, lokomotive

Med drugim je treba izpostavit podmornico U9, Boening 747, s katerim sem enkrat letel iz londona v ameriko. Antonov AN-22 i ladjo na kateri so živeli Kelly Family.

Za bližji ogled vesoljskega plovila Buran, so posebni ogledi, na kar smo čakali. Da smo si lahko z vrha ogledali prtljažni prostor.

Ladja Sean o’Kelley

Za ogled Boeninga 747 smo kar nekaj časa čakali v vrsti, zaradi protikoronskih ukrapev. Da nebi iz letala hodili po stopnicah, smo uporabili tobogan.

Dan 4 – dan za pot domov

Ustavili smo se še v Ulmu za kavo in nazaj domov. Luka je bil vesel izleta in tudi Mojca, je bila navdušena nad izletom.

Sardinija 2019

Najin dopust, september 2019

S punco sva se odločila, da greva na prvi daljši skupni dopust na Sardinijo. Ne maram Hrvaške, ker sem že vse videl.
Noben od naju tam še ni bil, zato je bilo še bolj privlačno.

Po pregledu cen letal, najemov avtomobila tam, sva ugotovila, da bo najlaže z lastnim avtom. Torej road trip, kjer nisi omejen na en kovček, lahko napolniva prtljažnik, vzameva sabo, karkoli.


Poiščeva apartma na jugu, za prvi del dopusta in enega na severu za drugi del dopusta kateri je trajektu za nazaj.

Izlet: Valencija

Izlet v Valencijo (28. – 31. Marec 2019)

Z mojo novo punco sva se odločila, da greva testirat sobivanje na 4 dnevnem izletu Valencijo. Najprej nakup letalskih kart preko spleta, na Bookingu sva našla majhen hotelček v centru. Rezervirala parkirišče na letališču.

Pred izletom sva se malo pripravila, kaj je nujno potrebno videti, imel sem tudi dobro pomoč španskega sodelavca, ki je prav iz Valencije, ki nama je dal napotke kam na večerjo, kaj videti…

Dan 1:

Pot do Tržaškega letališča z avtom. Potem prilet v Valencijo, kjer sva takoj na letališču kupila 4 dnevni City Card za javni prevoz.

V center sva prispela pozno popoldan z mojim najljubšim javnim prevoznim sredstvom, katerega v Ljubljani nimamo. S podzemno, dovolj blizu do hotelčka, da je bil sprehod do tja že zanimiv, ter prvi vtis Valencije. Po namestitvi kratek sprehod, po centru, poiskala sva priporočen lokal Bar Pilar za pivo in mini večerjo. Priporočam znanje španščine, tam ne zanjo niti kapljice angleščine, a sva se vseeno znašla.

Kuba

Predbožočna Kuba, December 2017 – Če ne greš nimaš zgodbe

Zima in razmišljam o dopustu, nisem bil poleti skoraj nič. Sanajm o plaži, morju, nočem nič drugega kot ležalnik, marelo slušalke, knjigo ter seveda masko in plavutke.
Ne zanima me nič drugega, nobena popotovanja, ogledi znamenitosti, muzejev. Rabim samo ležalnik. Brskam po spletu, odločam se med Filipini in Tajsko, razmišlajm če grem sam na Tajsko bo zgledalo, kot seks turizem, zihr me bodo domačinke ali “oneti” napadal na vsakem koraku. In pol grem v Inelekto v Kranju, in pade, kot preblisk Kuba. Ja to, kot komunistični otrok, pogrešam te čase. Tito, Fidel, Neuvrščeni… Grem pogledat zadnji Komunizem, dokler je še vsaj Fidelov brat Raul na oblasti.

Na potovanje se nisem niti posebej pripravljal, turistični vodnik sem vzel sabo, s težavo kupil Havajanas japanke, ker pozimi jih nihče ne potrebuje in jih tudi ni v trgovinah.
Investiral sem v svoj lastni kufer, da si ga vedno ne sposojam. Prodajalke v Toko outeltu so me prepričale, koliko velik kufer rabim. Da za 14 dni mora bit toliko velik in je samo par evrčkov razlike in tale je v akciji. Jaaa, padel sem na finto prodajalk.  Ko sem vanj zložil vse potrebno za 14 dni, kratke hlače, majice, zobno krtačko, plavutke, kreme za sončenje… sem not zbasal še medvedka, zimski kovter, rezervne dele za avto, dva cegla in še napihnjeni rokavčki bi šli.



Pot se je začela s prezgodnjim GoOpti prevozom, na Dunajsko letališče sem prispel 7 ur pred odhodom letala, prazno nikjer nikogar, ni kave. Dobro so prišle zaloge sendvičev in vode, preden se je odprla prva vrsta za ChekIn ob 6h zjutraj. Jasno ima let zamudo, torej po pristanku v Frankfurtu sem imal 28 min časa, da sem pritekel, na drug terminal in se vkrcal na letalo. Čakali so samo še nas iz Dunaja. Srečo sem imel, da ni bilo zraven nikogar in sem imal 2 sedeža sam zase, a je vseeno neudobno 12 ur letenja.

Pristanek na Kubi, letališče Varadaro, ja to komunizem na prvem koraku, vrsta na carini, vkrcavanje na bus, vodička je kar takoj povedala, da je treba dat šoferju napitnino, zakaj že? Saj še odpeljal ni. 
Ko prideš v nov kraj zvečer, ne vidiš nič, po 22 urah potovanja rabim samo večerjo in posteljo, kjer se lahko raztegneš v celoti.

Prve dneve sem bil res samo na hotelski plaži, samo en dan sem bil ob bazenu a je bil bol hladen od morja, čeprav je bilo ob bazenih veliko ljudi. Plaža je res super, mivka, marele, ležalniki. In jasno knjiga, slušalke, krema za sonce, vsake toliko vstaneš, greš v morje, v beach bar po mojito, vodo ali lokalna cerveso in nazaj. Prave počitnice ležanje do bolečin. V sklopu hotela so bile tudi jadrnice TopCat, pravi mali katamarani, skoraj vsak dan sem šel jadrat, ker pač ni bilo velikega zanimanja. Drugi dan sem naštelal jambor, napel še enkrat prav jadra, tako da je bil lastnik jadrnic zelo zadovoljen. Tej turistični vozniki jadrnic znajo samo 10 min v eno stran in pol 10 min nazaj. In pol smo jadrali, tudi kadar je preveč pihalo za druge.

Plaža Beačh

Plaža je kar polna turistov, največ je Kanadčanov. Tisti normalni so angleško govoreči, Francosko govoreči so pa jojjjjj. Če mislite da so Italjani glasni na plažah se motite. Francozarji se začnejo lepo grupirat, še hujš kot Italjani, prinesejo gore piva, navlečejo ležalnike okoli mene. Ko se po parih dneh navadiš, se prestaviš na varno stran in imaš mir. No vsaj upaš, lahko naletiš na mlade kanadčanke katerih vsak drugi stavek je: O my goosh! Potem sam slušalke zarinem še bolj v ušesa in dam bolj naglas.
Tisti iz Quebeka ne znajo druzga kot Francosko, pa prav radi bi se pogovarjal. Sem naletu ne enga nalitga, ki ni zanl druzga kot Quebec?? Quebecc?? Pa kaj ti je, z Lublane sem model, kwa ti ni jasn. No pa sem imel mir. Sem naletel na angleško govoreči par. Kanadčana, sta celo vedla, kje je Lublana, Slovenija. Ker on prodaja vino in je že bil pri nas. Vsi tej Angleško govoreči so tudi priajzni in se lahko vklopiš v njihovo družbo. Ko pa Kanadčanom ni jasno od kod si, Kopitarja omeniš. Hokej vsi gledajo. 

Mojito ob 3h zjutraj

Časovne razlike je prav toliko, da če sem šel pozno spat in še pil svoj Mojito ali pivo sem v službo pošiljal sliko, ko so oni že pili jutranjo kavo. Ko z angleži igraš Beer Pong greš res spat ob 3h, 4h zjutraj.

Beer Pong z Angleži

Ko sem se po prvih dneh spočil, sem hodil z turističnim busom po celem Varaderu in si ogledoval mesto, gostilnice, suvenirnice… Tudi darila je treba kupit za domov. Brez majčke z Chegevaro ne gre. Hotel je bil samo za odrasle, toej brez otroškega vreščanja.
Hrane veliko, All inclusive, je nudil kosilo ob bazenu, popoldanski prigrizek, Hot Dog in Burgerje, potem  večerja. Voda ni pitna zato imajo namesto vode Rum, v velikih količinah, samega, zmešanega v cocktaile. Po gori Mojita, sem pol vsakič vzel še kao drugo mešanico a pol ugotoviš, da je večina presladkih in se vrneš na Mojito.

HAVANA

Po enem tednu na Kubi, sem moral tudi v Havano, nekako je bil to moj edini  plan razen ležalnika, ostala potovanja in ogledi Kube mogoče kdaj drugič. V Havano sem šel s taksijem, ki ni ravno poceni a na busu ni bilo nič fraj za naslednjih nekaj dni. Med vožnjo mi je taksist zrihtal spanje CasaParticular v samem centru. Prvi dan sem se odpravil peš po centru in s turističnim avtobusom. Kuba, Havana je res nekaj zanimivega, Vidiš vse od revščine do nobel zrihtanih hiš. 

Che na trgu revolucije


Nasledji dan sem imel svojega osebnega vodnika, Poslovnega partnerja firme, v kateri delam. On me je peljal na previ Mojito v La Bodeguita Del Medio, prav iz tega lokala izhaja, in tu je vedno polno turistov. Razkazal mi je skriti del Havane, me peljal po pravi in poceni Rum, me povabil k sebi domov, spoznal sem tudi njegove sosede. Tako, da sem videl del tiste prave , ne turistične Kube.

Še nekaj dni v Varaderu. Ko si dovolj časa opaziš marsikaj. Kanadčanke, ki so prišle na sex turizem, z domačini. Eden je bil prav zaželjen in so ga tudi po par dni čakale, da so prišle na vrsto. No ne vem kaj so vidle na njemu, ampak one že vedo.
Moj odhod domov je bil 24.12. na Božični večer. Žal sem zamudil božično večerjo, sem uspel videti vse priprave v hotelu, od hrane, sladic okrasitve.
Mi na letalu smo dobili, čisto navadno klasično večerjo. Leteti z Condorjem je res pravo doživetje. Kave niso stregli, ker so pozabili lončke doma. V tiste za sok, po letalskih predpisih ne smeš dat kave. Sem imel spet srečo in imel 2 sedeža samo zase.

Ko sem prišel, domov sem imel prevelik kufer za vsako omaro in sem ga lepo na bolhi prodal, za več kot sem sam plačal zanj. 

Galerija fotografij z opisi: