Categories
Pisarije

1. zapis 2006

No pa sem se končno lotil nekaj napisat, malo za nazaj v praznični čas.

Ker imam med prazniki dopust, smo se odločili, da gremo na počitnice. Na toplo nekam in izbrali Puerto de la Cruz de Tenerife, vplačali hotel v katerem smo že bili in čakali na datum odhoda. Pa se je zgodilo, dobil sem virozo teden pred odhodom obležal doma in se lepo pozdravil tako, da bi v petek 23. decembra lahko odpotovali v Graz na letalo. Pa je zbolel še Luka in smo morali vse skupaj odpovedati. Peljal sem ga k bioeneretiku na terapijo in pozdravil se je hitreje kot jaz, tako da sva v Petek s Tatjano iskala nadomesten dopust in našla zadnjo minuto, prostor na letalu za Gran Canarijo. Tudi hotel se je kasneje našel. Vplačali smo in se v ponedeljek na vse zgodaj odpravili na Brnik. Po čekingu, smo se odpravili na kavico in hotel sem eno travarico ali jegra, pa me je minister Keber postregel samo z Lahkimi Borovničkami vsaj nekaj, pa ne za strah pred letenjem ampak, da razkužim želodec, preden mi postrežejo s tisto dobro hrano na letaliu, po kateri zelo slovi Adrija.

Pri čekingu, smo prosili, če se da dobit 3 sedeže, kajti Luka še nima 2 leti in ne potrebuje svojega sedeža, je pa lažje če je posebej kot 5 ur v nekem naročju.

Ko smo se vkrcali se je k nam usedel gospod, ki je zelo zaudarajl po alkoholu, najberš je proslavljal novo leto že kak teden in se ni streznil. Počasi smo ga deložirali v zadnjo vrsto k vodičkam. Luka je dobil svoj prostor za spanje, vodičke so ga bile zelo vesele. Še enkrat seopravičujemo Urški iz Globturja, ampak za nas je bilo res lažje z več prostora. Ker z Adrijo redko letim tega nisem navajen, samo po izkušnjah z Austrian Airlines ali pri Lauda Air so stevke prijazne in te presedejo če imaš majhnega otroka, če je le prostor v letalu.

Pri ostalih letalskih družbah (navadni leti ne poceni prevozi) dobi otrok, kako igračko, pobarvanko, flaško za mleko, neko darilce pri Adriji pa nič. Še na JATu nam je prijazni stevard dal sok za otroka za sabo.

Po 5h urah poleta pristanemo na GranCanariji, kjer se je zataknilo takoj po pristanku so nas peljal najprej v
non EU kontrolo, po polure so nas prestavili v EU, kjer smo dobili svojo prtljago se vkrcali na bus in čakali, čakali, čakali, Luka bi moral že jesti, pa smo ušli iz busa, pa s taxijem v hotel.

Pozneje smo izvedeli, da je kar nekaj potnikov ostalo brez prtljage in so letali na 25 stopinjah v zimskih oblačilih še nekaj dni. Še dobro, da se ni to zgodilo nam, ostaneš braz prtljage, za odraslega še gre pač kupiš poceni majico, za otroka pa potrebiuješ toliko stvari.
Adrija ni vzela prtljage, ker smo bili preteški in nebi mogli vzeti dovolj goriva sem izračunal čisto enostavno Erbus 320 leti pač toliko, Grankanarija je odaljena nekaj manj, pa rezerva goriva, letalo je bilo nabasano pa lepo pustijo prtljago za drug let.
Lepo bi zbrali potnike pred letalom rekli ne morem toliko peljat, izberite kateri kufer rabite, ostalo pride kasneje(če pride)in bilo vse rešeno.

Toliko za danes, nadaljevanje prihodnjič, o lepotah plaže, počivanju, hotelu…

Plaža, pogled zvečer

It's only fair to share...Share on Facebook
Facebook
Tweet about this on Twitter
Twitter
Share on LinkedIn
Linkedin

One reply on “1. zapis 2006”

Tole pa je kar malo neverjetno, vsaj zame kot amaterko, da bi se kar tako odločili in ne vzeli s sabo prtljage, hudiča, potem pa naj ne prodajo toliko kart, ne pa da so potniki potem brez. Te letalske družbe se grejo kar nekaj, pa še vedno jim pridno plačamo karte, sploh če ste bli z Adrio, ki itaq ni ravno poceni, da bi rekel človek, da si lahko to privoščijo…

Comments are closed.