Kuba

Predbožočna Kuba, December 2017 – Če ne greš nimaš zgodbe

Zima in razmišljam o dopustu, nisem bil poleti skoraj nič. Sanajm o plaži, morju, nočem nič drugega kot ležalnik, marelo slušalke, knjigo ter seveda masko in plavutke.
Ne zanima me nič drugega, nobena popotovanja, ogledi znamenitosti, muzejev. Rabim samo ležalnik. Brskam po spletu, odločam se med Filipini in Tajsko, razmišlajm če grem sam na Tajsko bo zgledalo, kot seks turizem, zihr me bodo domačinke ali “oneti” napadal na vsakem koraku. In pol grem v Inelekto v Kranju, in pade, kot preblisk Kuba. Ja to, kot komunistični otrok, pogrešam te čase. Tito, Fidel, Neuvrščeni… Grem pogledat zadnji Komunizem, dokler je še vsaj Fidelov brat Raul na oblasti.

Na potovanje se nisem niti posebej pripravljal, turistični vodnik sem vzel sabo, s težavo kupil Havajanas japanke, ker pozimi jih nihče ne potrebuje in jih tudi ni v trgovinah.
Investiral sem v svoj lastni kufer, da si ga vedno ne sposojam. Prodajalke v Toko outeltu so me prepričale, koliko velik kufer rabim. Da za 14 dni mora bit toliko velik in je samo par evrčkov razlike in tale je v akciji. Jaaa, padel sem na finto prodajalk.  Ko sem vanj zložil vse potrebno za 14 dni, kratke hlače, majice, zobno krtačko, plavutke, kreme za sončenje… sem not zbasal še medvedka, zimski kovter, rezervne dele za avto, dva cegla in še napihnjeni rokavčki bi šli.



Pot se je začela s prezgodnjim GoOpti prevozom, na Dunajsko letališče sem prispel 7 ur pred odhodom letala, prazno nikjer nikogar, ni kave. Dobro so prišle zaloge sendvičev in vode, preden se je odprla prva vrsta za ChekIn ob 6h zjutraj. Jasno ima let zamudo, torej po pristanku v Frankfurtu sem imal 28 min časa, da sem pritekel, na drug terminal in se vkrcal na letalo. Čakali so samo še nas iz Dunaja. Srečo sem imel, da ni bilo zraven nikogar in sem imal 2 sedeža sam zase, a je vseeno neudobno 12 ur letenja.

Pristanek na Kubi, letališče Varadaro, ja to komunizem na prvem koraku, vrsta na carini, vkrcavanje na bus, vodička je kar takoj povedala, da je treba dat šoferju napitnino, zakaj že? Saj še odpeljal ni. 
Ko prideš v nov kraj zvečer, ne vidiš nič, po 22 urah potovanja rabim samo večerjo in posteljo, kjer se lahko raztegneš v celoti.

Prve dneve sem bil res samo na hotelski plaži, samo en dan sem bil ob bazenu a je bil bol hladen od morja, čeprav je bilo ob bazenih veliko ljudi. Plaža je res super, mivka, marele, ležalniki. In jasno knjiga, slušalke, krema za sonce, vsake toliko vstaneš, greš v morje, v beach bar po mojito, vodo ali lokalna cerveso in nazaj. Prave počitnice ležanje do bolečin. V sklopu hotela so bile tudi jadrnice TopCat, pravi mali katamarani, skoraj vsak dan sem šel jadrat, ker pač ni bilo velikega zanimanja. Drugi dan sem naštelal jambor, napel še enkrat prav jadra, tako da je bil lastnik jadrnic zelo zadovoljen. Tej turistični vozniki jadrnic znajo samo 10 min v eno stran in pol 10 min nazaj. In pol smo jadrali, tudi kadar je preveč pihalo za druge.

Plaža Beačh

Plaža je kar polna turistov, največ je Kanadčanov. Tisti normalni so angleško govoreči, Francosko govoreči so pa jojjjjj. Če mislite da so Italjani glasni na plažah se motite. Francozarji se začnejo lepo grupirat, še hujš kot Italjani, prinesejo gore piva, navlečejo ležalnike okoli mene. Ko se po parih dneh navadiš, se prestaviš na varno stran in imaš mir. No vsaj upaš, lahko naletiš na mlade kanadčanke katerih vsak drugi stavek je: O my goosh! Potem sam slušalke zarinem še bolj v ušesa in dam bolj naglas.
Tisti iz Quebeka ne znajo druzga kot Francosko, pa prav radi bi se pogovarjal. Sem naletu ne enga nalitga, ki ni zanl druzga kot Quebec?? Quebecc?? Pa kaj ti je, z Lublane sem model, kwa ti ni jasn. No pa sem imel mir. Sem naletel na angleško govoreči par. Kanadčana, sta celo vedla, kje je Lublana, Slovenija. Ker on prodaja vino in je že bil pri nas. Vsi tej Angleško govoreči so tudi priajzni in se lahko vklopiš v njihovo družbo. Ko pa Kanadčanom ni jasno od kod si, Kopitarja omeniš. Hokej vsi gledajo. 

Mojito ob 3h zjutraj

Časovne razlike je prav toliko, da če sem šel pozno spat in še pil svoj Mojito ali pivo sem v službo pošiljal sliko, ko so oni že pili jutranjo kavo. Ko z angleži igraš Beer Pong greš res spat ob 3h, 4h zjutraj.

Beer Pong z Angleži

Ko sem se po prvih dneh spočil, sem hodil z turističnim busom po celem Varaderu in si ogledoval mesto, gostilnice, suvenirnice… Tudi darila je treba kupit za domov. Brez majčke z Chegevaro ne gre. Hotel je bil samo za odrasle, toej brez otroškega vreščanja.
Hrane veliko, All inclusive, je nudil kosilo ob bazenu, popoldanski prigrizek, Hot Dog in Burgerje, potem  večerja. Voda ni pitna zato imajo namesto vode Rum, v velikih količinah, samega, zmešanega v cocktaile. Po gori Mojita, sem pol vsakič vzel še kao drugo mešanico a pol ugotoviš, da je večina presladkih in se vrneš na Mojito.

HAVANA

Po enem tednu na Kubi, sem moral tudi v Havano, nekako je bil to moj edini  plan razen ležalnika, ostala potovanja in ogledi Kube mogoče kdaj drugič. V Havano sem šel s taksijem, ki ni ravno poceni a na busu ni bilo nič fraj za naslednjih nekaj dni. Med vožnjo mi je taksist zrihtal spanje CasaParticular v samem centru. Prvi dan sem se odpravil peš po centru in s turističnim avtobusom. Kuba, Havana je res nekaj zanimivega, Vidiš vse od revščine do nobel zrihtanih hiš. 

Che na trgu revolucije


Nasledji dan sem imel svojega osebnega vodnika, Poslovnega partnerja firme, v kateri delam. On me je peljal na previ Mojito v La Bodeguita Del Medio, prav iz tega lokala izhaja, in tu je vedno polno turistov. Razkazal mi je skriti del Havane, me peljal po pravi in poceni Rum, me povabil k sebi domov, spoznal sem tudi njegove sosede. Tako, da sem videl del tiste prave , ne turistične Kube.

Še nekaj dni v Varaderu. Ko si dovolj časa opaziš marsikaj. Kanadčanke, ki so prišle na sex turizem, z domačini. Eden je bil prav zaželjen in so ga tudi po par dni čakale, da so prišle na vrsto. No ne vem kaj so vidle na njemu, ampak one že vedo.
Moj odhod domov je bil 24.12. na Božični večer. Žal sem zamudil božično večerjo, sem uspel videti vse priprave v hotelu, od hrane, sladic okrasitve.
Mi na letalu smo dobili, čisto navadno klasično večerjo. Leteti z Condorjem je res pravo doživetje. Kave niso stregli, ker so pozabili lončke doma. V tiste za sok, po letalskih predpisih ne smeš dat kave. Sem imel spet srečo in imel 2 sedeža samo zase.

Ko sem prišel, domov sem imel prevelik kufer za vsako omaro in sem ga lepo na bolhi prodal, za več kot sem sam plačal zanj. 

Galerija fotografij z opisi:

It's only fair to share...Share on Facebook
Facebook
Share on Google+
Google+
Tweet about this on Twitter
Twitter
Share on LinkedIn
Linkedin

Fižol

Kupim dopopldan fižol na tržnci, ga dam v pisker, dolijem vodo in kuham pa kuham in kuham, po štirih urah sem prašal strica googla, kok časa se fižol kuha in piše, fižol namočimo čez noč, ja zakaj hudiča, ga niso že branjevke. Mam pa res čas eno noč, če sem si ga zaželel, ko sem ga videl na stojnici.

Nisem jaz Gordon Ramsay, čeprav sva rojena na isti dan in leto.
Za ceno vrečke fižola 12 EUR dobim 17 konzerv kuhanega fižola v trgovini in samo odprem in jem.

Zdej čist štekam tole:

Mat fržol prstavlala, na vojsko se prpravlala,
oženi se, oženi se moj sin.

Se bom raj držal paradajza.

Zima

Rad imam zimo, sploh od kar imam pokrito garažo in ni treba pred odhodom v službo čistit atomobila in dvorišča do ceste. Imam lopato za vsak slučaj vedno v pritljažniku.


Pri Čiščenju avtomobila so ženske bolj vestne, kakor sem med sneženjem, doma na bolniški opazoval skozi okno. Kolokokrat se vam je že zgodilo, da je pred vas padel sneg ali kos ledu iz avtomobila ali kamijona pred vami?

Nekatere ženske so tako dobre, da so očistileparkirišče in avto, v katerega se je kasneje vsedel mož in se sam odpeljal.  Tvoj avto sam pucaj, je moje mnenje.
Edino gajbic ni pred mojim blokom, ker bi bilo zabavno opazovati kreganje.


Komunalci, ne morejo vsega očistit takoj, to mi je jasno, a nekaterim ni. So pa včasih tudi preveč pridni in očistijo avtobusne postaje, na katerih že tri  leta ne stoji avtobus. No mogoče za čakalce taksijev.

Otroci so snega vedno veseli.


Zmaji so zim in snega že vajeni in niti z glavo ne mignejo, da bi jim padel dol.

Slikanje s telefonom

Kompaktni digitalni foto aparati izumirajo, nadomeščajo jih vse bolši aparati v naših telefonih. Če primerjam moj prvi iPhone z iPhone X je v dsetih letih kamera res napredovala.

Telefon imam skoraj vedno seboj in na dopustu s kompaktnim aparatom, v mojem primeru je aparat precej dober, Sony DSC- RX100 M2 posnamem vse manj fotografij. Samo tiste res pomembne

iPhone X probam uporabljat tudi za studijsko fotografijo. Programska oprema poskrbi za pomankanje pri optiki, veliksti senzorja.

Fotografija s telefonom ob pomoči dobre osvetlitve se skoraj lahko že primerja z kompaktnim fotoaparatom.  Applov portrait mode, se ni posebno izkazal, za učinkovitega, predvsem ga zmede pri veliko laseh. Ampak za slikat paradajze in dopust je čisto zadovoljiv in vedno pri roki.

Navijaštvo

Ne razumem navijačev in navijaštva! Navija se uro, špago, cvirn na špulco, vrtno cev, ne pa tekmo.

Navijači, so zame  huligani, ki komaj čakaljo, da eni zgubijo in se potem pretepajo. Vso upitje, majice, šali… a to res pomaga da nekdo zmaga? Sploh če si doma ali v nekem lokalu pred TVjem, 1000 km stran.

Za igralce je to dobro plačana služba. Predvsen še ne zadanejo vedno koša, gola …

Primerjava igralca z nekim delavcem v proizvodnji, naj bo fuzbaler in delavec v industriji.

Fuzbaler ima službo 90 minut in ima med tekmo še odmor. Delavec v proizvodnji dela 8 ur z 30 min odmora, tudi v večih izmenah. Fuzbaler ne da na tekmo 200 golov. Delavec ima normo, on mora privit v eni uri 100 vijakov in vsakič zadane, če zgreši lahko pokvari navoj vijaka, uniči izdelek, orodje,  kar mu lahko odbijejo od plače. 

Če gremo, na ogled kake proizvodnje in delavka v tekstilni industriji šiva rokave in ko ga prišije ji nihče ne ploska in upije kok je dobr pršila.. Ali ji zato še prižge baklo.

Če fuzbaler zgreši je mogoče sam mal kregan, pa še to navijači in trenerji pozabijo do naslednje tekme, nek delavec, ki naredi napako, je lahko tudi ob službo. Če se nek športnik med tekmo mal poškoduje je bogi, kaj pa nesreča delavca v proizvodnji? Športnik takoj dobi najbolše zdravnike mimo vrste, delavec, lahko samo čaka na urgenci, in potem na vrstni red za še kako operacijo.

Športniki imajo še rezervne igralce, ko se mu ne da več ga trener pošlje počivat. Ste že videli zidarja kateri od utrujenisti ne more več dvignit opeke, da bi imel rezervnega delavca?

In kakšna je korist kd tega če neka ekioa zmaga? 

Ja saj so dobri ne rečem nič, vsak dobi svojo medaljo, tudi kako denarno nagrado. Če je naša eprezentanca prvak? Kaj imam jaz od tega? Nižje davke? Cenejši bencin, večjo plačo?

A samo nacionalni ponos, ki nič ne pomaga, če imamo butaste neučinkovite politike.

In na koncu vsem tem “junakom” priredijo sprejem, ki najbrž tudi ni čisto brez stroškov? Športniki gredo še, k predsedniku po medlaje za zasluge.
Kaj pa sprejem za delavce z minimalno plačo?

Seveda tudi če nisem gledal tekme, vem, kdo je zmagal. Vsi avtomobili na cesti pod oknom trobijo, iz rakove jelše strelajo rakete…

Potovanje z Intelekto

Potovanje z turistično agencijo je res pravo doživetje. Z njimi sem lani šel na dopust in nisem imel težav, razen, da niso vedeli kdaj gre avijon iz brnika do en dan prej. in nazajgrede je imel samo nekaj ur zamude.

Dobil sem darilni bon za počitnice z Inteleko, ker v Ljubljani nimajo več poslovalnice sem se odpravil v najbližjo v Kranj.

Ker imajo dopust, ja saj razumem, dopust pripada vsem. A lahko vsaj na spletno stran napišeš, da ne dela.
Pokličem na njihovo številko,  (10. maj 2017 13.37)kjer me sprejme Zoran. Razložim mu, da sem imel operacijo kolena in da rabim nekaj z bazenom. Prosi me, če me lahko pokliče nazaj čez 5 min. Res me pokliče (13.56) Se vse zmeniva, kaj rabim in da mi da ponudbo na mail. Pokliče me še enkrat (15:00) in me povpraža za opcije kam bi šel, omenja Roglo. seeno, samo da lahko plavam. In mu obljubi takoj ponudbo na mail..Zmeniva se za odhod ta petek, torej danes ko to pišem, v petek ponudbe še ni.

Dobra stvar je da se to nedeljo začne sezona na Koleziji, meni najbližji bazen.