Potovanje z Intelekto

Potovanje z turistično agencijo je res pravo doživetje. Z njimi sem lani šel na dopust in nisem imel težav, razen, da niso vedeli kdaj gre avijon iz brnika do en dan prej. in nazajgrede je imel samo nekaj ur zamude.

Dobil sem darilni bon za počitnice z Inteleko, ker v Ljubljani nimajo več poslovalnice sem se odpravil v najbližjo v Kranj.

Ker imajo dopust, ja saj razumem, dopust pripada vsem. A lahko vsaj na spletno stran napišeš, da ne dela.
Pokličem na njihovo številko,  (10. maj 2017 13.37)kjer me sprejme Zoran. Razložim mu, da sem imel operacijo kolena in da rabim nekaj z bazenom. Prosi me, če me lahko pokliče nazaj čez 5 min. Res me pokliče (13.56) Se vse zmeniva, kaj rabim in da mi da ponudbo na mail. Pokliče me še enkrat (15:00) in me povpraža za opcije kam bi šel, omenja Roglo. seeno, samo da lahko plavam. In mu obljubi takoj ponudbo na mail..Zmeniva se za odhod ta petek, torej danes ko to pišem, v petek ponudbe še ni.

Dobra stvar je da se to nedeljo začne sezona na Koleziji, meni najbližji bazen.

It's only fair to share...Share on FacebookShare on Google+Tweet about this on TwitterShare on LinkedIn

Obroki za enega

Prehrana doma

Kuhanje za enega je dolgočasno. Ker sem sam in je treba seveda tudi kaj pojest, da ni samo juha iz vrečke ali predpripravljena hrana ketero se samo pogreje.

Kuhanje za enega ima lahko tudi posledice, včasih ne jem in potem pojem celo škatlo Domačice. Ali skuham preveč, ker je škoda metat stran pojem celotno skuhano količino.  Hrana je bolj okusna, če jo pripravimo iz večje količine. Še paradajz solata postane dobra, če je narejana iz več kot enega sadeža, ko se okusi začimb, olivnega olja in bazilike prepojijo.

Večina receptov je narejana za 4 ali 6 oseb. Seveda se, da količine tudi delit, a ni več isto. Obstaja tudi nekaj kuharskih knjig namenjene kuhanju za enega.

Tako najvčkrat skuham stvari, katere imamnajraje in so tudi enostavne za pripravo.
Ne gre samo za kuhanje za enega, ampak tudi obroke jem sam v družbi tablce, televizorja, radija. 

Prehrana zunaj

Občasno se prehranjujem tudi zunaj. V gostilne hodim ponavadi že za malico med službo a takrat imam družbo. Gostilen imam dovolj enkrat na dan. Če nisem jedel v službi in se mi ne da kuhat ali za vikende, na izletu in na dopustugrem jest ven. Ko pridem v kako gostilno, me grdo gledajo, ker sem sam, vsedel se bom za mizo, katera je največkrat za 4, redko za dva. Restavracij z mizami za enega ni. V tej uri bodo zaslužili samo z eno osebo, bolj so zadovoljni, če so mize polne. Če je ura mimo navala kosila je uredu, v gužvi, pa raje vidijo zasedeno celo mizo.


V restavracije grem največkrat na jedi, ketere ne kuham doma ali zelo redko, ribe, kaka domača kmečka hrana krvavice, čevapčiči, pizza.
Največkrat obiščem restavracije s hitro prehrano, tam ni problema, če sediš za mizo sam in se pogovarjaš sam s sabo ali tipakš po telefonu.

 

It's only fair to share...Share on FacebookShare on Google+Tweet about this on TwitterShare on LinkedIn

HomeBurger

Včasih smo imeli po Ljubljani cek kub Burekđinic – prodajaln bureka, Tudi pomfri kromperček v škrniclu se je dobil. Sedaj balkansko hitro hrano vsebolj zamenjujejo hamburgerji. Po prvih v mestu McDonaldsih in HoreBurgerju je sedaj vsepovosd veliko novih hamburgerjev. Pred trgovskimi centri in v mestu. Nekateri so bolj marketinško uspešni kot dobri. Poskusil sem jih nekaj, a še vedno najraje pojem Maca.

Pri vsej tej ponudbi sem si naredil svoj HomeBurger, ki je bil še najboljši, narejen po lastnem okusu in brez zelene solate, ker je ne maram.

It's only fair to share...Share on FacebookShare on Google+Tweet about this on TwitterShare on LinkedIn

Kuhane lučke

Veseli december, božič in novo leto je okrašena Ljubljana preživela brez snega. Kolor sem hodil po mestu in degustiral kuhana vina, klobase in šmorn, se imi zdi, da ni bilo kake velike gužve, niti decemberskega veselja.

Petek in sobota sta bila vedno bolj polna, a večinoma turisti. Skoraj nikomur se ne da ven, zaradi mraza in so raje doma na kavču gledali usodno vino, namesto, da bi se družili in popili kozarček kuhančka ali čaja na svežem zraku. Moje prijatelje, sem spravil v celem mesecu samo enkrat ven.

S prvim dnem noveg leta se podre večina štantov, tisi ki ostanjejo bolj samevajo, negaga navala ni, ne vem zakaj ne ostane okrasitev in štanti še v najbolj depresivnem mesecu leta.


Ko na petek 13. končno zapade sneg, je mesto prazno, lepo bi bilo videt, vse lučke in okrašeno mesto še v snegu. Mogoče v naslednjem decembru, če bo sneg.

#lučke #veseli december

 

It's only fair to share...Share on FacebookShare on Google+Tweet about this on TwitterShare on LinkedIn

7 nogavic

Vedno imam probleme z iskenjem parov nogavic. Zato sem začel nosti tudi različne nogavice skupaj v paru. Kar je sicer lahko zabavno.
No im potem se ena brihtna glava spomne in naredi škatlo s sedmimi  nagavicami, ki so si vse oblikovalsko podobne in jih lahko zamešaš in nosiš kakor hočeš, tudi če si stonoga. In da se ideja bolje prime, ponudi nogavice na Kickstarteju.

Če so vam Solosocks nogavice všeč, si jih lahko naročite tu http://www.uru.dk

It's only fair to share...Share on FacebookShare on Google+Tweet about this on TwitterShare on LinkedIn

Fičo ni tank

V Ljubljanskem Tivoliju, so bili včasih pred takratnim muzejem NOB tanki. Vsi otroci smo radi plezali po njih. Po slovenski vojni, so tank za nekaj časa nadomestili, a je bilo po tanku prepovedano plezanje. Najbrž tank, ki zdrži mariskatero lahko orožje ni bil dovolj trden za težo nekaj otrok.
Ko so tivolski tank prebarvali na roza so ga odpeljali.

Trenutno namesto tanka stoji fičo, seveda se sedaj tudi muzej imenuje drugače: Muzej novejše zgodovine.

It's only fair to share...Share on FacebookShare on Google+Tweet about this on TwitterShare on LinkedIn

Paradajzov večer

Prvi tradicionalni pardajzov večer je bil zorganiziran 2014 in je imel 12 udeležencev. Naslednje leto je bilo skupno 25 udeležencev, ker sem ugotovil, da je to preveč za moje stanovanje. Imam samo 8 stolov, zato sem udeležence zmanjšal in razdelil na več delov. Ugotovil sem, da ima znameniti kuhar Gordon Ramsay rojstin dan, na ist dan kot jaz in sem pradajzzev večer poimenoval v sezone.  V tretji sezoni paradajzovega večera prihaja kmalu 5. del, zadnji za letos je bilo povabljenih že skupno več kot 30 oseb.

Paradajzov večer pomeni predvsem druženje, ker se sedaj vsi družijo samo še na socialnih omrežjih. Na vsakem večeru, priparvim, drugačno jed iz paradižnika in še kaj. Moji prijatelji, komaj čakajo, na vabilo, kdaj bo paradajzev večer in kakšen bo menu.

 

It's only fair to share...Share on FacebookShare on Google+Tweet about this on TwitterShare on LinkedIn

Steber za plakate

Skoraj vsak dan, hodim mimo stebra za plakate, lep s petelinom na strehi v bližini Trnovske cerkve. Nekega dne ga z iPhonom fotografiram, za probo in se odlocim, da naslednjič pridem z pravim aparatom in kako dodatno bliskavico.

Čez en teden me pričaka, drugačen steber, brez strehe in ni več sredinsko postavljen, glede na cesto in stopnice v ozadju.

Nauk zgodbe, aparat imej vedno pri roki.

It's only fair to share...Share on FacebookShare on Google+Tweet about this on TwitterShare on LinkedIn

Knjiga o paradajzu

Včasih tudi kako knjigo o paradajzu preberem. Ne samo tisto kar piše na spletu. Mogoče kako sam napišem, ko bo čas ali ko dobim navdih, ali najdem muzo, kot Prešeren. Če pomislim iz šole, je France ugledal svojo Julijo pri maši v Trnovski cerkvi. Stanujem blizu, samo ne hodim v cerkev, torej ne bo nič s knjigo. Predvsem ne želim, da bi se mogli pol otroci v šoli učit o meni.
Mogoče dokončam otroško pravljico o paradajzu za začetek.

It's only fair to share...Share on FacebookShare on Google+Tweet about this on TwitterShare on LinkedIn