Categories
Paradajz Uncategorized

Paradajzov večer

Paradajzov večer – ime dogodka za druženje s prijatelji

Prvi tradicionalni “Paradajzov večer je bil na današnji dan 4.4.2014, v okrepčevalnici Repete Jazz in Okrepčila (katera danes žal ne obstaja več) na Gornjem trgu, kjer sta nam Urška in Ljubo pripravila in postregla paradajzove dobrote.

Danes za obletnico, bi moral biti spet, a ga zaradi izrenih Koronskih razmer ne smem izvesti.

*Tradicionalni je postal že takoj med prvim dogodkom


Kasenje se se Pardaajzovi večeri odvijali v mojem novem stanovanju.
Vsak Paradajzov večer je bil, poseben, vedno z različno tematsko hrano, obvezen paradajz, vsaj kot predjed. Kuhalo se je razno, od Kranjskih klobas, golaž, testeninski večer, stifado, Gaspacho, burek, v rit napičeni češnjevi paradajzi, pizza, najbolj priljubljen in največkrat ponovljena jed je bila Trnovski curry.. Skoraj vedno je bila na koncu tudi S ladica

Obiskovalci paradajzovega večera so bili nekateri stalni gostje, nekateri samo z enkratnim obiskom, Obstaja spisek vseh:

Matej, Karmen, Igor, Vida, Matej 2, Laura, Gašper, Tina, Renata, Alma, Aljaž, Mitja, Tina 2, Eva, Mare, Tatjana, Luka, Izadora, Samo, Boštjan, Nataša, Hinko, Saška, Andrej, Jože, Špela, Saša, Urša, Nejc, Lara, Iztok, Jan, Nataša 2, Tomaž, Fran, Maks, Maja, Janez, Vidka, Mojca, Jani, Mateja, Tina 3, Adam, Jure, Manca in jaz.
Mislim, da sem naštel vse.

S čssom je to postal precej prestižen dogodek, podobno kot podelitev Oskarjev, če povabim 20 oseb jih pride 35, zato je uveden, poseben postopek, pri izbiri povabljencev in je število udeležencev samo 8. Ja ima samo 8 stolov in 8 krožnikov.

Ko se izredne razmere umirijo, bom organiziral nov Paradajzov večer, ki bo še boljši od prejšnih, že zato, ker nam je trenutno prepovedano vsako druženje in družabno življenje.

It's only fair to share...Share on Facebook
Facebook
Tweet about this on Twitter
Twitter
Share on LinkedIn
Linkedin
Categories
Izleti

Izlet: Valencija

Izlet v Valencijo (28. – 31. Marec 2019)

Z mojo novo punco sva se odločila, da greva testirat sobivanje na 4 dnevnem izletu Valencijo. Najprej nakup letalskih kart preko spleta, na Bookingu sva našla majhen hotelček v centru. Rezervirala parkirišče na letališču.

Pred izletom sva se malo pripravila, kaj je nujno potrebno videti, imel sem tudi dobro pomoč španskega sodelavca, ki je prav iz Valencije, ki nama je dal napotke kam na večerjo, kaj videti…

Dan 1:

Pot do Tržaškega letališča z avtom. Potem prilet v Valencijo, kjer sva takoj na letališču kupila 4 dnevni City Card za javni prevoz.

V center sva prispela pozno popoldan z mojim najljubšim javnim prevoznim sredstvom, katerega v Ljubljani nimamo. S podzemno, dovolj blizu do hotelčka, da je bil sprehod do tja že zanimiv, ter prvi vtis Valencije. Po namestitvi kratek sprehod, po centru, poiskala sva priporočen lokal Bar Pilar za pivo in mini večerjo. Priporočam znanje španščine, tam ne zanjo niti kapljice angleščine, a sva se vseeno znašla.

Dan 2:
Sprehod po centru, mimo najožje hiše La Estrecha sirine 107 cm, okroglega trga Plaza Redona, do Horchatería Santa Catalina, kje sva obvezno naročila Horchato, Churote in jutranjo kavo.

Sprehod po mestu, ogled mestne hiše, železniške postaje, Plaza de Torros – bikoborska arena. Mesto najbolje spoznaš po tržnici, Mercado Central de Valencija je ena lepših. Tu vidiš kaj vse prodajajo, mojega najljubešega pridelka je bilo polno. Vrste praradjza, kot gs še nisem videl, prevsem v španiji je več sonc in paradajz je bil že zelo zrel. Če nebi bil z nizkocenovcem, bi ga kakih 20 kg kupil za domov. Seveda je polno tudi druge zelenjave, sadja, sveže jagode… Predvsem pa za nas ne vegije: Jamon Jamon – pršut pršut, ampak ne pršut pršut, pač pa pršut, pršut, pršut, pršut….



Med turističnimi atrakcijami je tudi Borza svile Merchants’ Market of Valencia, lepa stavba, mogočna arkitektura. Če smo na morju hočem tudi videt plažo, zato z busom na drugi konec Valencije na morje – Alboraja. Noge namočit v špansko morje, ležanje na plaži.

Obvezna Sangrija v La MasBonita, prigrizek s pršutom in sladica.



Popoldansko večerni obisk Ciutat de les Arts i les Ciències – The City of Arts and Sciences – mesto znanosti in umetnost, moral naredit večerne fotografije, če se že grem turista.

3. Dan
Kava in zajtrk na tržnici, potem Oceanografski muzej, pogledat, pingvine, ribe in kita, počitek na soncu, Museu de les Ciències Príncipe Felipe – Znanstveni Muzej Princa Felipa, za ogled vseh dodatnih atrakcij, bi potreboval več časa.

Agua de Valencia – brez, da bi poskusila lokalni cocktail ni šlo. Mercado Colon

4. Dan
Zadnji dan izleta je deževalo, imela sva samo dopoldne časa, do odhoda letala. Zato je bil primeren obisk muzejev v centru. Barrio Carmen – staro mestno jedro, Muzej svinčenih figur, ogled grafitov po mestu, mačje hiše.



V Valenciji se je v gostilnah od 14h do 16h ali od 22h do 23h, razen v kakih turističnih krmilnicah in restavracijah s hitro prehrano.

Razmišljala sva, da bi se v Valencijo še kdaj vrnila, bolj poleti. Pri trenutnih dogodkih s Korono, ne vemo kako, kam in kdaj bomo lahko spet potovali.

It's only fair to share...Share on Facebook
Facebook
Tweet about this on Twitter
Twitter
Share on LinkedIn
Linkedin
Categories
Uncategorized

O “Mojstrih” brez orodja

Večkrat naročim kakega mojstra, vodovodarja, električarja, serviserja centralne in se izkaže, da s seboj nima pravega kosa orodja.

Ker imam nekaj zalog orodja, vedno najdem pravi imbus, dovolj velike klešče, torx, faznbrifr…. Potrm se moj kup orodja kar zmanjša, ker tej “mojstri” pozabijo moje orodje vrnit in se znajde v njihovih torbah z orodjem, če jih ne opozorim.

Seveda so tudi znanci, ki vedo da imam, kar nekaj orodja, in potem se ne vrne metrski zidni sveder, velik Francoz, spajkalnik ….

Redko se zgodi, da kak mojster kaj pozabi, tako sem v vsem tem času pridobil samo meter.

It's only fair to share...Share on Facebook
Facebook
Tweet about this on Twitter
Twitter
Share on LinkedIn
Linkedin
Categories
Uncategorized

2020

Srečno prestopno leto želim

It's only fair to share...Share on Facebook
Facebook
Tweet about this on Twitter
Twitter
Share on LinkedIn
Linkedin
Categories
Uncategorized

Potni list

Potni list,  knižica katera nam omogoča potovanja izven lastne države. Imel sem jih kar nekaj, tudi tistega iz SFRJ in prvrga modrega Slovenskaga, na katerega smo bili takrat zelo ponosni.

Najnovejšega sem opral. Pranje potnega lista nima nobene veze z pranjem denarja. Ampak, v pralnem stroju, denar obstane, potni list se spremeni v brezvredno knižico. Sparli so se vsi štempli držav v katerih, še cariniki z veseljem pritiskajo štampilke. Najbolj mi je žal za Kubanski štempel.

Seveda opereš potni list, ko prideš iz potovanja in ker kmalu greš spet se ti mudi z izdelavo novega. Na potni list se čaka kak teden. Baje je to zelo hitro, glede na nakatere države, kjer se čaka več tednov.

Ne štekam sicer napredka tehnologije, da moraš čakat na osebno ali potni list en teden. V stari Jugi sem šel na občino na Mačkovo ( v Ljubljani) čakal v vrsti brez listkov, kot v modernih časih.

S seboj si prinesel svojo sliko in to v barvah, gospa je vzela iz kupa nov prazen potni list, ga vstavila v pisalni stroj, natipkala podatke, z dvema netoma pritrdila sliko, jo zaščitila z žigom in globokim pečatom. Čez 3 minute si se lahko vsedel v avto in odpeljal v Trst po nove kavbojke.  

Zanima me , kdaj bomo imeli na telefonih app, ki bo nadomestil osebno izkaznico, vozniško in potni list.

It's only fair to share...Share on Facebook
Facebook
Tweet about this on Twitter
Twitter
Share on LinkedIn
Linkedin
Categories
Izleti

Kuba

Predbožočna Kuba, December 2017 – Če ne greš nimaš zgodbe

Zima in razmišljam o dopustu, nisem bil poleti skoraj nič. Sanajm o plaži, morju, nočem nič drugega kot ležalnik, marelo slušalke, knjigo ter seveda masko in plavutke.
Ne zanima me nič drugega, nobena popotovanja, ogledi znamenitosti, muzejev. Rabim samo ležalnik. Brskam po spletu, odločam se med Filipini in Tajsko, razmišlajm če grem sam na Tajsko bo zgledalo, kot seks turizem, zihr me bodo domačinke ali “oneti” napadal na vsakem koraku. In pol grem v Inelekto v Kranju, in pade, kot preblisk Kuba. Ja to, kot komunistični otrok, pogrešam te čase. Tito, Fidel, Neuvrščeni… Grem pogledat zadnji Komunizem, dokler je še vsaj Fidelov brat Raul na oblasti.

Na potovanje se nisem niti posebej pripravljal, turistični vodnik sem vzel sabo, s težavo kupil Havajanas japanke, ker pozimi jih nihče ne potrebuje in jih tudi ni v trgovinah.
Investiral sem v svoj lastni kufer, da si ga vedno ne sposojam. Prodajalke v Toko outeltu so me prepričale, koliko velik kufer rabim. Da za 14 dni mora bit toliko velik in je samo par evrčkov razlike in tale je v akciji. Jaaa, padel sem na finto prodajalk.  Ko sem vanj zložil vse potrebno za 14 dni, kratke hlače, majice, zobno krtačko, plavutke, kreme za sončenje… sem not zbasal še medvedka, zimski kovter, rezervne dele za avto, dva cegla in še napihnjeni rokavčki bi šli.



Pot se je začela s prezgodnjim GoOpti prevozom, na Dunajsko letališče sem prispel 7 ur pred odhodom letala, prazno nikjer nikogar, ni kave. Dobro so prišle zaloge sendvičev in vode, preden se je odprla prva vrsta za ChekIn ob 6h zjutraj. Jasno ima let zamudo, torej po pristanku v Frankfurtu sem imal 28 min časa, da sem pritekel, na drug terminal in se vkrcal na letalo. Čakali so samo še nas iz Dunaja. Srečo sem imel, da ni bilo zraven nikogar in sem imal 2 sedeža sam zase, a je vseeno neudobno 12 ur letenja.

Pristanek na Kubi, letališče Varadaro, ja to komunizem na prvem koraku, vrsta na carini, vkrcavanje na bus, vodička je kar takoj povedala, da je treba dat šoferju napitnino, zakaj že? Saj še odpeljal ni. 
Ko prideš v nov kraj zvečer, ne vidiš nič, po 22 urah potovanja rabim samo večerjo in posteljo, kjer se lahko raztegneš v celoti.

Prve dneve sem bil res samo na hotelski plaži, samo en dan sem bil ob bazenu a je bil bol hladen od morja, čeprav je bilo ob bazenih veliko ljudi. Plaža je res super, mivka, marele, ležalniki. In jasno knjiga, slušalke, krema za sonce, vsake toliko vstaneš, greš v morje, v beach bar po mojito, vodo ali lokalna cerveso in nazaj. Prave počitnice ležanje do bolečin. V sklopu hotela so bile tudi jadrnice TopCat, pravi mali katamarani, skoraj vsak dan sem šel jadrat, ker pač ni bilo velikega zanimanja. Drugi dan sem naštelal jambor, napel še enkrat prav jadra, tako da je bil lastnik jadrnic zelo zadovoljen. Tej turistični vozniki jadrnic znajo samo 10 min v eno stran in pol 10 min nazaj. In pol smo jadrali, tudi kadar je preveč pihalo za druge.

Plaža Beačh

Plaža je kar polna turistov, največ je Kanadčanov. Tisti normalni so angleško govoreči, Francosko govoreči so pa jojjjjj. Če mislite da so Italjani glasni na plažah se motite. Francozarji se začnejo lepo grupirat, še hujš kot Italjani, prinesejo gore piva, navlečejo ležalnike okoli mene. Ko se po parih dneh navadiš, se prestaviš na varno stran in imaš mir. No vsaj upaš, lahko naletiš na mlade kanadčanke katerih vsak drugi stavek je: O my goosh! Potem sam slušalke zarinem še bolj v ušesa in dam bolj naglas.
Tisti iz Quebeka ne znajo druzga kot Francosko, pa prav radi bi se pogovarjal. Sem naletu ne enga nalitga, ki ni zanl druzga kot Quebec?? Quebecc?? Pa kaj ti je, z Lublane sem model, kwa ti ni jasn. No pa sem imel mir. Sem naletel na angleško govoreči par. Kanadčana, sta celo vedla, kje je Lublana, Slovenija. Ker on prodaja vino in je že bil pri nas. Vsi tej Angleško govoreči so tudi priajzni in se lahko vklopiš v njihovo družbo. Ko pa Kanadčanom ni jasno od kod si, Kopitarja omeniš. Hokej vsi gledajo. 

Mojito ob 3h zjutraj

Časovne razlike je prav toliko, da če sem šel pozno spat in še pil svoj Mojito ali pivo sem v službo pošiljal sliko, ko so oni že pili jutranjo kavo. Ko z angleži igraš Beer Pong greš res spat ob 3h, 4h zjutraj.

Beer Pong z Angleži

Ko sem se po prvih dneh spočil, sem hodil z turističnim busom po celem Varaderu in si ogledoval mesto, gostilnice, suvenirnice… Tudi darila je treba kupit za domov. Brez majčke z Chegevaro ne gre. Hotel je bil samo za odrasle, toej brez otroškega vreščanja.
Hrane veliko, All inclusive, je nudil kosilo ob bazenu, popoldanski prigrizek, Hot Dog in Burgerje, potem  večerja. Voda ni pitna zato imajo namesto vode Rum, v velikih količinah, samega, zmešanega v cocktaile. Po gori Mojita, sem pol vsakič vzel še kao drugo mešanico a pol ugotoviš, da je večina presladkih in se vrneš na Mojito.

HAVANA

Po enem tednu na Kubi, sem moral tudi v Havano, nekako je bil to moj edini  plan razen ležalnika, ostala potovanja in ogledi Kube mogoče kdaj drugič. V Havano sem šel s taksijem, ki ni ravno poceni a na busu ni bilo nič fraj za naslednjih nekaj dni. Med vožnjo mi je taksist zrihtal spanje CasaParticular v samem centru. Prvi dan sem se odpravil peš po centru in s turističnim avtobusom. Kuba, Havana je res nekaj zanimivega, Vidiš vse od revščine do nobel zrihtanih hiš. 

Che na trgu revolucije


Nasledji dan sem imel svojega osebnega vodnika, Poslovnega partnerja firme, v kateri delam. On me je peljal na previ Mojito v La Bodeguita Del Medio, prav iz tega lokala izhaja, in tu je vedno polno turistov. Razkazal mi je skriti del Havane, me peljal po pravi in poceni Rum, me povabil k sebi domov, spoznal sem tudi njegove sosede. Tako, da sem videl del tiste prave , ne turistične Kube.

Še nekaj dni v Varaderu. Ko si dovolj časa opaziš marsikaj. Kanadčanke, ki so prišle na sex turizem, z domačini. Eden je bil prav zaželjen in so ga tudi po par dni čakale, da so prišle na vrsto. No ne vem kaj so vidle na njemu, ampak one že vedo.
Moj odhod domov je bil 24.12. na Božični večer. Žal sem zamudil božično večerjo, sem uspel videti vse priprave v hotelu, od hrane, sladic okrasitve.
Mi na letalu smo dobili, čisto navadno klasično večerjo. Leteti z Condorjem je res pravo doživetje. Kave niso stregli, ker so pozabili lončke doma. V tiste za sok, po letalskih predpisih ne smeš dat kave. Sem imel spet srečo in imel 2 sedeža samo zase.

Ko sem prišel, domov sem imel prevelik kufer za vsako omaro in sem ga lepo na bolhi prodal, za več kot sem sam plačal zanj. 

Galerija fotografij z opisi:

It's only fair to share...Share on Facebook
Facebook
Tweet about this on Twitter
Twitter
Share on LinkedIn
Linkedin
Categories
Uncategorized

Nedeljska pomladna paradajz solatka

Sam, tok v vednost: danes je praznični ponedeljek

It's only fair to share...Share on Facebook

Facebook

Tweet about this on Twitter

Twitter

Share on LinkedIn

Linkedin

Categories
Uncategorized

Fižol

Kupim dopopldan fižol na tržnci, ga dam v pisker, dolijem vodo in kuham pa kuham in kuham, po štirih urah sem prašal strica googla, kok časa se fižol kuha in piše, fižol namočimo čez noč, ja zakaj hudiča, ga niso že branjevke. Mam pa res čas eno noč, če sem si ga zaželel, ko sem ga videl na stojnici.

Nisem jaz Gordon Ramsay, čeprav sva rojena na isti dan in leto.
Za ceno vrečke fižola 12 EUR dobim 17 konzerv kuhanega fižola v trgovini in samo odprem in jem.

Zdej čist štekam tole:

Mat fržol prstavlala, na vojsko se prpravlala,
oženi se, oženi se moj sin.

Se bom raj držal paradajza.

It's only fair to share...Share on Facebook

Facebook

Tweet about this on Twitter

Twitter

Share on LinkedIn

Linkedin

Categories
Fotke Pisarije

Ura na Iskri spet deluje

Ura na Iskrini stolpnici pred parlamentom spet deluje.

Spet bomo, lahko gledali, čas datum in trenutno temperaturo. Seveda ima vse to že vsak pameten telefon. Ampak iz navade sem vedno gledal na Iskro, koliko je ura in če me zeba ali mi je vroče.

It's only fair to share...Share on Facebook

Facebook

Tweet about this on Twitter

Twitter

Share on LinkedIn

Linkedin

Categories
Pisarije

Zima

Rad imam zimo, sploh od kar imam pokrito garažo in ni treba pred odhodom v službo čistit atomobila in dvorišča do ceste. Imam lopato za vsak slučaj vedno v pritljažniku.


Pri Čiščenju avtomobila so ženske bolj vestne, kakor sem med sneženjem, doma na bolniški opazoval skozi okno. Kolokokrat se vam je že zgodilo, da je pred vas padel sneg ali kos ledu iz avtomobila ali kamijona pred vami?

Nekatere ženske so tako dobre, da so očistileparkirišče in avto, v katerega se je kasneje vsedel mož in se sam odpeljal.  Tvoj avto sam pucaj, je moje mnenje.
Edino gajbic ni pred mojim blokom, ker bi bilo zabavno opazovati kreganje.


Komunalci, ne morejo vsega očistit takoj, to mi je jasno, a nekaterim ni. So pa včasih tudi preveč pridni in očistijo avtobusne postaje, na katerih že tri  leta ne stoji avtobus. No mogoče za čakalce taksijev.

Otroci so snega vedno veseli.


Zmaji so zim in snega že vajeni in niti z glavo ne mignejo, da bi jim padel dol.

It's only fair to share...Share on Facebook

Facebook

Tweet about this on Twitter

Twitter

Share on LinkedIn

Linkedin